Jablanova Pepelovka

Najbolj pogosta je na listih jablane in hruške. Seveda pa je škoda, ki jo povzroča na jablani, večja kot na hruški. Napad pepelovke je odvisen od klimatskih pogojev in občutljivosti kultivarja.
Biologija: Na listih se gliva pojavi kot belo siva prevleka, ki postopoma prekri­je ves list. Okuženi listi so ožji in nagubani. Prav tako gliva okuži poganjke in rozete. Le pa so okuženi cvetovi, le-ti niso plodni. Na okuženih plodovih se ob hudem napadu pojavlja rjasta prevleka.
Micelij prezimi v spečih brstih, ki jih lahko opazimo že med zimsko rezjo, saj imajo bolj razprte luskoliste in so bolj motni. Micelij spomladi razvije konidije, ki omogočijo zgodnje primarne okužbe na mladih listih (ko so listi stari nekaj dni se ne okužijo več).
Ko konidij kali, hifa preraste listno površino. Gliva izčrpava liste, ki porjavijo, se od roba začnejo sušiti in starejši kmalu odpade­jo. Iz primarno okuženih poganjkov in rozet se kasneje zgodi še več sekun­darnih okužb. Okužbe, ki povzročajo rjavenje plodov, se zgodijo tri tedne pred in tri tedne po cvetenju.
Konidiji lahko kalijo med 10° C in 22° C, optimum je pri 20° C. Le je list pre­obilno omočen z vodo, je nevarnost okužbe močno zmanjšana, zato dež zadržuje razvoj bolezni.

Varstvo: Izredno pomembno je zmanjševanje zgodnjih primarnih okužb in s tem kasneje okužb na listih, plodovih in poganjkih. Okužene poganjke je potrebno odstraniti, da s tem zmanjšamo pritisk bolezni.
Že v tem času jepogosto potrebno opraviti škropljenje, ker pa je takrat prisotno zelo malo listne mase, fungicide uporabimo s sredstvi za boljše oprijemanje. Škropimo s triazoli (ropas 100 Ee. 5core 250 Ee) in strobilurini v 7-10 dnevnih presledkih od začetka rasti do konca rasti terminalnih poganjkov. Kadar uporabljamo pripravke na osnovi anilinopirimidinov (Chorus 75 WG), jim za boljše delovanje na pepelovko dodamo polovične odmerke pripravkov na osnovi triazolov (ropas 100 EC) ali žvepla (rhiovit 80 WG).