Hruševa rja

Hruševa rja je sicer manj nevarna glivična bolezen, proti kateri navadno niti ne škro­pimo, saj se sorazmerno redko pojavlja. Omenjamo jo predvsem zato, ker včasih nastanejo močni napadi v vrtovih, v bližini parkov ali pokopališč, kjer goje smrdljivi brin in druge okrasne vrste brina. Gliva namreč potrebuje za popoln razvoj dve rastlini gostiteljici - hruško in smrdljivi ali kakšen drug brin, nikoli pa ne napade na­vadnega brina.

N zgornji strani hruševega listja se navadno junija pokažejo značilne rdeče, 0,5 do 1 cm velike, okrogle pege s črnimi pikica­mi. Na istem mestu opazimo na spodnji listni strani rumene mesnate kraste, pozne­je se tam razvijejo svetlorjave, stožčaste, do 2 mm visoke tvorbe, ki ob straneh mre­žasto razpokajo.
Na brinu nabreknejo vejice, po drugi po­mladi pa se na njih pokažejo rjavkaste, želatinaste bradavice. Brin je lahko vir okužbe za hruševo rjo nekaj let, dokler se zaradi bolezni ne posuši.

Najuspešneje preprečimo to bolezen, če ne sadimo hrušk v bližini brinja ali pa če vsaj na razdalji 100 m odstranimo brin. Če se bolezen vztrajno pojavlja v večjem obsegu, škropimo po cvetenju kakor proti škrlupu, pri čemer dajemo prednost predvsem di­thanu M-45 ali baycoru ali  polyramu DF.