Hrušev bakterijski ožig ali Ognjevka

ZAKAJ JE BAKTERIJSKI HRUŠEV OŽIG NEVAREN?

• Napadene rastline uniči, lahko še v istem letu.
• Ni učinkovitih kemičnih sredstev za varstvo pred boleznijo.
• Se zelo hitro širi, zlasti ob ugodnih vremenskih razmerah.
• Lahko prezimi in se širi preko gostiteljskih rastlin v naravnih sestojih.

OBČUTLJIVE GOSTITELJSKE RASTLINE

spadajo v družino Rosaceae, poddružino Pomoideae. Z gospodarskega in epidemiološkega vidika so najpomembnejše samonikle in gojene sadne in okrasne rastline iz rodov:

• Pyrus - hruška, zlasti sorte viljamovka, conference, klapova, društvenka, trevuška, durondeau, passe crassane, bartlett.
• Malus - jablana, zlasti sorte beličnik, jonathan, james grieve, gloster, zlata parmena, alkmene, idared, gala, fuji, van eseltine, red jade in podlage M 9, M 26 in M 27.
• Crataegus - glog, samonikle in okrasne vrste
• Cotoneaster - panešplja
• Pyrachanta - ognjeni trn
• Amelanchier - šmarna hrušica, okrasne in samonikle rastline
• Sorbus - jerebika, skorš, mokovec, okrasne in samonikle vrste
• Cydonia - kutina
• Chaenomeles - japonska kutina
• Koščičarji, leska in jagodičevje so odporni, čeprav so okužbe opazili tudi na slivah, malinah, robidah, leskah in šipku.

POVZROČITELJ IN RAZVOJ BOLEZNI

Povzročitelj je do 1,6 tisočinke mm dolga paličasta bakterija Erwinia amylovora. Bakterije prezimijo na robovih okuženega tkiva na vejah, deblu in v brstih. Spomladi se ob ugodnih pogojih v okuženih delih rastline hitro razmnožujejo. Iz okuženih tkiv se izloča izcedek v obliki kapljic, ki vsebuje milijone bakterij in je vir novih okužb cvetov, listov in poganjkov. Najbolj nevarno obdobje za prenos okužbe je čas cvetenja, zlasti kadar so hkrati tudi ugodni pogoji za razmnoževanje bakterij - temperature nad 15oC in visoka zračna vlaga. Okužba se lahko zelo hitro širi kadar sovpada cvetenje različnih rastlinskih vrst, npr. gloga in hruške, in ima vrsta tudi fazo sekundarnega cvetenja, npr. hruška.
Bakterije prodrejo v rastlino skozi večje ali majhne rane, lahko pa tudi skozi naravne odprtine na vseh nadzemnih delih rastlin. Razmnožujejo se v medceličnem prostoru in povzročajo propadanje celic. Po rastlini se lahko širijo tudi po prevodnem sistemu.

NAČIN PRENOSA

Vir okužbe so kapljice izcedka, ki jih prenašajo ptice, dež, megla, veter in žuželke. Bakterije lahko prenašamo tudi z okuženim sadilnim materialom ali embalažo ter okuženim orodjem, zlasti ob rezi.

BOLEZENSKA ZNAMENJA

Navadno se bolezenska znamenja pokažejo v 2 do 4 tednih po okužbi. Rastline pa so lahko okužene, ne da bi kazale bolezenska znamenja. Taka latentna oblika je posebno nevarna na sadikah.
Cvetovi in plodiči ovenijo, se posušijo in postanejo temno rjavi do črni ter izgledajo mumificirani.
Poganjki: Okuženi listi na mladem poganjku venijo, se posušijo in potemnijo. Posušen vršiček poganjka se običajno ukrivi v obliki 'pastirske palice'. Okužba se iz cvetov in poganjkov preko prevodnega tkiva širi na plodove, veje in deblo.

Plodovi: Na površini hrušk se pojavi rjavo črna nekroza, ki jo obkroža značilen temno zelen rob. Obolela mesta na jabolkih posvetlijo, okolica pa postane rdečkasta. Plodovi se mehčajo in gnijejo.

Lubje na vejah in deblu upade in potemni, lahko postane vijoličasto. Izgleda vodeno in je gladko. Obolela mesta so jasno ločena od zdrave okolice. Na meji se pojavljajo razpoke. Kambij pod okuženim lubjem je marmoriran, lisičje rdeče do rjavkaste barve.

RAZPOZNAVANJE

Za razpoznavanje je poleg opisanih znamenj pomembno, da:

• okuženi cvetovi, plodovi in listi ponavadi ne odpadejo, temveč ostanejo na rastlini tudi pozimi,
• okuženi deli rastline izgledajo kot bi bili ožgani,
• se na okuženih tkivih in na njihovih robovih izločajo kapljice izcedka, ki so sprva mlečno bele, kasneje pa oranžno rjave barve.

GEOGRAFSKA RAZPROSTRANJENOST

Bolezen je razširjena po vsem svetu in tudi v večini evropskih držav. V Sloveniji še ni ugotovljena, vendar je nevarnost vnosa zelo velika, ker je prisotna že v vseh sosednjih državah.

VARSTVO

Preventiva

Izkušnje iz držav, kjer se je bolezen pojavila, kažejo, da je ni mogoče popolnoma zatreti. Z ustreznimi ukrepi pa je njeno širjenje mogoče držati pod nadzorom.
Naši zakonski predpisi preprečujejo uvoz okuženega sadilnega materiala občutljivih gostiteljskih rastlin in določajo fitokarantenske ukrepe. Pri preprečevanju hitrega širjenja bolezni je zelo pomembno, da čim prej opazimo njen pojav in omejimo žarišče okužbe. Pozorni moramo biti zlasti na področjih, kjer je gostota gostiteljskih rastlin velika ali kjer raste več vrst gostiteljskih rastlin blizu skupaj. Zakon določa, da je o sumljivih znamenjih, ki kažejo na pojav bolezni, nujno takoj obvestiti najbližji javni zavod, ki ima službo za varstvo rastlin.
Širjenje bolezni lahko upočasni tudi sajenje manj občutljivih sort jablan in hrušk in odpornih okrasnih rastlin, ki ne spadajo v družino Rosaceae.

Agrotehnični ukrepi

Bolj občutljive so bujno rastoče rastline, zato je zlasti v intenzivnih nasadih pomembno pravilno gnojenje.
Z odstranjevanjem bohotivk in sekundarnih cvetov hrušk, preprečujemo možnost sekundarnih okužb.
Ko opazimo bolezenska znamenja, je potrebno okužene dele rastlin izrezati od 30 cm do 1 m pod mestom, kjer je okužba še vidna. Orodje je razkužimo in izrezane dele zažgemo. Ob močnejši okužbi je treba uničiti cele rastline in skrbno nadzorovati vse gostiteljske rastline v bližini. Močneje okužen nasad je potrebno v celoti posekati in zažgati.

Zaščitna sredstva

Z bakrenimi sredstvi lahko omejimo populacijo patogena. Med vegetacijo so lahko fitotoksična, zato je škropljenje priporočljivo le jeseni po obiranju in spomladi pred cvetenjem. Širjenje okužbe preprečujemo tudi z uporabo insekticidov pred cvetenjem, ker zmanjšajo populacijo prenašalcev bakterije.