Rez hrušk

Sadike hrušk so lahko cepljene na dve podlagi: sejanec hruške in kutino. Sadike, cepljene na sejanec hruške, imajo praviloma slabše razvit korenininski sistem, kot hruške, cepljene na kutini. Pri izkopu se lahko del korenin še poškoduje ali potrga, zato prvo leto hruške, cepljene na sejanec, bolj slabo rastejo. Šele drugo leto začnejo normalno rasti in takrat lahko začnemo oblikovati krošnjo.
Sadike cepljene na sejanec, moramo po sajenju zalivati in dobro preskrbeti z hranili. Čim bolj moramo skrbeti za čim večjo in kvalitetno listno površino. Hruške, cepljene na kutino, pa imajo veliko bolj razvit koreninski splet, zato ponavadi že prvo leto lepo rastejo. Z oblikovanjem krošnje zato lahko takoj začnemo.
Pri rezi mladih hrušk pa moramo biti pozorni na bujnost zlasti posameznih sort. Sorte, ki so slabe rasti (npr. krasanka, kleržo) moramo v prvih letih vzpodbujati k rasti, da oblikujemo tako krošnjo, kot smo jo načrtovali. Drevesa morajo imeti v tem obdobju čim večjo listno površino in raje manj kot preveč plodov. Vrh krajšamo, da vzpodbudimo rast poganjkov, ki iih uporabimo za oblikovanje krošnje.
Sortam, ki rastejo srednje bujno (viliamovka, klapova, fetelova,...), lahko nekoliko prej pustimo plodove, med tem ko bujno rastoče sorte (boskova, pastorjevka, hardijeva, junijska lepotica) skušamo čim prej spraviti v rodnost.
Te sorte je priporočijivo rezati že po cvetenju, da tudi na ta način zmanjšamo bujnost rasti.
V polni rodnosti je princip rezi podoben kot pri jablani. Zopet pa moramo biti pozorni na bujnost rasti posameznih sort. Šibko rastoče sorte oblikujejo veliko število rodnih brstov in to na zelo kratkem rodnem lesu. Brez intenzivne rezi, ki razredči preštevilne rodne brste, bi te sorte rodile malo plodov in še to nekvalitetne. Število plodov se more uravnavati glede na listno površino. Režemo tako, da na mladih rodnih poganjkih odrežemo vrh, ki je brez rodnih brstov, na močneje obraslih poganjkih odrežemo tudi nekaj rodnih brstov , na starejšem rodnem lesu pa odrežemo večino cvetnih brstov, pustimo samo najbolj razvite. Daljše enoletne poganike lahko uporabimo za pomlajevanje ogrodnih vej.
Bolj bujno restoče sorte obrezujemo podobno kot jablane.