Rez breskev

Mlada breskova drevesa že takoj po sajenju bujno rastejo. Ponavadi sadimo sadike, ki imajo predčasne poganjke. Te je priporočijivo skrajšati na čep (2-4 očesa, ne pa jih rezati na prstan), kajti poganjki breskve tik pri osnovi nimajo brstov, iz katerih bi pognali novi poganjki. Dobro razvite sadike se obrastejo v času vegetacije po celotni dolžini s stranskimi poganjki, zato vrha, če ni predolg ne krajšamo.
Med letom moramo obvezno opraviti letno rez. Z njo izrežemo poganjke, ki zrastejo tik pod voditeljico in bi najmočneje rastli. Zaradi lastnosti breskve, da je glavna in najbujnejša rast v vrhovih in na koncu ogrodnih vej, hitro pride do golitve spodnega dela vej in krošnje.
Z rezjo gornjih poganjkov vzpodbudimo rast spodnjih, ki oblikujejo ogrodje in preprečimo golitev spodnjega dela krošnje.
Prav tako na vrhovih ogrodnih vej med vegetacijo odstranimo vse močne poganjke. Breskev zarodi le v drugem letu po sajenju (roden je enoleten les, ki izrašča iz dveletnega).

Na poganjkih, ki jih bomo uporabili za ogrodne veje, potrgamo plodove, na tistih, ki jih ne rabimo za vzgojo, pa pustimo plodove (samo razredčimo jih). Pri rezi v času mirovanja izrežemo poganjke v zgornjem delu krošnje, ki jih ne bomo potrebovali, v spodnjem delu krošnje pa odvečne poganjke režemo na čep, da ohranimo dobro obraslost spodnjih delov krošnje in vej. Če so se na voditeljici (vrhu) razvili predčasni poganjki, jih zopet skrajšamo na čep.
Naslednje, tretje leto postopamo podobno.
Spodnje veje le normalno obremenimo s pridelkom, zgornji del krošnje pa doseže višino, ki naj jo ima drevo v polni rodnosti. Zopet ne smemo pozabiti rezati na čep pri zimski rezi, na letno rez (izrezovanje bujnih poganjkov v vrhovih vej in vrhnjem delu krošnje) in redčenje plodov.
V starejših nasadih breskev sta prevladujoči vzgojni obliki kotlasta in palmeta. V novih gostih nasadih pa vzgajamo breskve v obliki vitkega vretena.
Rez breskev v polni rodnosti!
Vemo, da večina breskev rodi na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dveletnega lesa. Enoletni poganjki, ki izraščajo iz ogrodnih, starejših vej ali debla, so po navadi nerodni ali imajo malo, dobro razvitih cvetnih brstov. Pri obrezovanju pazimo, da pustimo samo nekaj rodnih šib, ki imajo lahko tudi pokončno lego. Ostale poganjke ali povsem izrežemo (v zgornjem delu ogrodne veje ali nosilca rodnega lesa) ali pa odrežemo na čep (v spodnjem delu veje ali nosilca rodnega lesa). Na ta način želimo čim več let obdržati notranjost krošnje dobro obraščeno z mladimi, enoletnimi poganjki in dobro osvetljeno. Če iz podaljška debla ali blizu osnove ogrodne veje oziroma nosilca rodnega lesa zraste bohotivka, jo skušamo uporabiti za nadomestilo na izrojeni ogrodni veji ali nosilcu rodnega lesa . Staro vejo odrežemo na kratek čep, da bi morda pognal kak poganjek (vendar je verjetnost precej majhna).