Rez višenj

Sorte ki imajo pobešeno rast, moramo v prvih letih po saditvi vzpodbujati k rasti, da dobimo več močnih, bolj pokončnih in obraščenih poganjkov. Drugače se veje v spodnjem delu zelo hitro ogolijo.
Tudi pri pokončno rastočih sortah višenj moramo paziti, da se nam spodnji deli vej in krošnje ne golijo. Pri obeh tipih rasti je obvezna poletna rez, s katero v vrhovih in na koncu ogrodnih vej odstranimo prebujne poganjke.
Višnje lahko vzgajamo v obliki zboljšane piramide (pri zboljšani piramidi, vrh odvedemo na žico ali ga privežemo na zadnjo bolj položno vejo). Višnje, cepljene na rešeljiko, slabo rastejo ali propadejo na zamočvirjenih zemijiščih in na težkih tleh oziroma povsod, kjer voda zastaja v tleh. Dobro uspevajo višnje na rešeljiki le na bolj suhih, apnenih, kamnitih in peščenih tleh.
Sadike višenj se zelo dobro obraščajo, zato ponavadi vrha ni treba krajšati. Ko so novi poganjki približno 10 cm dolgi, odstranimo tiste, ki rastejo tik pod vrhom, na koncu ogrodnih vej in tiste, ki bi se prebujno razvili (bohotivke). Drugade pri višnjah v prvih treh letih pustimo precej gosto krošnjo, da se ustvari čim večja listna površina.
Naslednja leta režemo večinoma poleti. lzrezujemo pregoste veje, vrhove in konce ogrodnih vej pa očistimo pregostih poganjkov.
Pri sortah, ki imajo pobešeno rast (npr. lotovka), moramo vzpodbujati rest rodnih šib. Veje spodrezujemo in režemo čim bolj pri osnovi. Rez je podobna kot pri breskvah.
Sorte, ki imajo bolj pokončno rast (npr. gorsemska), rodijo v glavnem na majskih kiticah.
Z rezjo moramo ohranjati rast novih poganjkov, na katerih se razvije rodni les. Paziti moramo, da krošnja ne postane pregosta v zgornjem in zunanjem delu, kar vodi do zaraščanja notranjega dela.