Izmenična ali alternativna rodnost

Izmenična ali alternativna rodnost sadnega drevja je pojav, ko sadno drevje ne rodi redno vsako leto, temveč izmenoma le vsa­ko drugo, tretje ali celo vsako peto leto. Izmenično rodnost poznamo že dolgo.

Nekatere sadne vrste se nagibajo k izme­nični rodnosti, pri drugih pa tega ne poznamo.

Pri koščičarjih in jagodičju je izmenič­na rodnost redka, pogosteje pa se pojavlja pri pečkarjih. Običajno se pojavlja pri poz­nih sortah jablan in hrušk, za katere je značilna bujna rast.

Značilne sorte z izme­nično rodnostjo pri jablani so: zlata parmena, bo­skop, zlati delišes, jonagold, mutsu med­tem, ko je jonatan znan po vsakoletnem pridelku.
Med hruškami so k izmenični rodnosti nagnjene sorte, avran­ška in pastorjevka. Pri koščičarjih, še po­sebno pri zgodnjih sortah češenj in bre­skev, izmenične rodnosti ni, pogosteje pa se pojavi pri bujnih sortah sliv.

Vzrok izmenične rodnosti je lahko sortna lastnost, lahko pa je tudi posledica po­manjkljive prehrane ali neugodnih vre­menskih razmer. Huda zima, ki je uničila rodne brste, močna pomladanska pozeba, toča, vihar itn. lahko uničijo cvetni nasta­vek. Zato v tem letu ni pridelka. Torej sadno drevje ne potrebuje hranilnih snovi za razvoj plodov in ima vse možnosti, da razvije bogat cvetni nastavek za naslednje leto.
Velik pridelek, ki sledi letu brez pridelka, porabi mnogo hranilnih snovi za rast in razvoj plodov, zato zmanjka hranilnih snovi, ki bi bile potrebne za cvetni nastavek v prihodnjem letu. Tako pride z menjava­njem rodnega in nerodnega leta do izme­nične ali alternativne rodnosti, ki je lahko popolna, kar pomeni, da letu z bogatim pridelkom sledi leto brez njega, ali le del­na, ko sledi bogati letini leto z majhnim pridelkom. Tako prvi kot drugi pojav nista zaželena, zato si moramo prizadevati, da se jima izognemo.