Odpadanje plodov pri pečkatem sadnem drevju

Drevo ni sposobno obdržati in do konca oblikovati vseh oplojenih cvetov, zato zač­no že kmalu po cvetenju plodiči odpadati v daljših ali krajših presledkih, to traja vse do obiranja. Na splošno poznamo tri ob­dobja množičnega odpadanja plodov: po cvetenju, junija in pred obiranjem. Ugo­tovljeno je, da je pri pečkatem sadnem drevju ritem odpadanja izrazitejši kakor pri koščičarjih.


Odpadanje plodov pri pečkarjih
Prvo odpadanje plodov se začne po cvete­nju in traja 10-20 dni. V tem času odpadejo plodovi, ki so se razvili iz neoplo­jenih cvetov, plodovi, katerih embrio je iz kakršnihkoli vzrokov abortiral, plodovi, do katerih je pretok hranilnih snovi slabši, plodovi s slabo razvitim pecljem itn. V tem obdobju odpade do 50% plodov.


Drugo obdobje močnejšega odpadanja plo­dov je junija, zato mu pravimo tudi junijsko trebljenje plodov. Poglavitni vzroki drugega odpadanja so nezadostna prehra­njenost dreves, suša in pomanjkanje dolo­čenih hormonov. V tem obdobju odpade še 30% plodov.
Kakor smo že omenili, je obseg junijskega odpadanja odvisen predvsem od prehra­njenosti dreves. Odpadli plodovi so običaj­no manjši in vsebujejo manj dušika kakor plodovi, ki ostanejo na drevesu. Zato pri­poročamo dognojevanje z dušikovi mi gno­jili 2 do 3 tedne pred junijskim odpada­njem, s čimer ga močno zmanjšamo. Junij­sko odpadanje pride bolj do izraza pri mla­dem sadnem drevju kakor pri starejšem, ker potrebuje mlado sadno drevje veliko dušika za rast, zato ga zmanjka za razvoj plodov.
Vzrok močnejšega odpadanja plodov je lahko tudi suša. Kadar primanjkuje vode, jo listi odvzamejo plodovom.
Junijsko odpadanje je odvisno tudi od šte­vila semen v plodu. Ugotovljeno je, da so plodovi z več pečkami bolje prehranjeni kakor plodovi z manj številnimi pečkami.


Zadnje obdobje močnega odpadanja plo­dov napoči pred zorenjem. Če se junijsko odpadanje izravnava z debelejšimi in lepši­mi preostalimi plodovi, pomeni odpadanje plodov pred zorenjem popolno izgubo pri količini pridelka. Pri jablanah in hruškah odpadajo plodovi po cvetenju in junija, in sicer pri vseh sortah v približno enakem obsegu; odpadanje plodov pred zorenjem pa je sortna lastnost.
Intenzivnost odpada­nja plodov pred zorenjem je odvisna od dolžine in prožnosti peclja ter teže ploda. Odpadanje je močnejše pri sortah z debeli­mi plodovi in kratkimi debelimi peclji. Mednje prištevamo boskop in zlato parme­no, medtem ko so sorte z dolgimi in tanki­mi peclji, npr. jonatan in delišes, znane po majhnem odpadanju plodov pred zore­njem.
Plodovi odpadajo tudi pri sortah, ki rodijo v šopih, in se plodovi, ko se debele, izrivajo; to je značilno za sorto priolov delišes. Pred zorenjem zelo odpadajo tudi hruškovi plodovi sort kleržo in krasanka, pač pa se boskova odlikuje po neznatnem odpadanju plodov.
Na intenzivnost odpadanja plodov pred zo­renjem vpliva med drugim tudi pomanjka­nje vode, ki povzroči prisilno zorenje plo­dov in predčasno odpadanje. Dosti škode naredijo med zorenjem vetrovi in neurja. Zato izbiramo za vetrovne lege le sorte z večjo odpornost jo plodov proti odpa­danju.

Odpadanje plodov pri koščarjih
Pri koščičarjih obdobja odpadanj, niso tako izrazito ločena kakor pri pečkarjih. Sicer ločimo tri obdobja, vedar se pogosto primeri, da se drugo in tretje obdobje odpadanja združita.


Prvo odpadanje po cvetenju traja 2-3 tedne in zajame večinoma plodove, ki so se razvili iz neoplojenih cvetov.
Drugo odpadanje je v obdobju nastajanja koščic in je običajno med 4. in 8. tednom po cvetenju, odvisno od sorte. Pri zgodnjih sortah. odpadajo plodovi prej, pri poznih pozneje.


Tretje obdobje odpadanja napoči, ko plodovi dosežejo končno velikost in se začne spreminjati barva pokožice. To odpadanje je posledica pomanjkanja hrane in vode ter pride bolj do izraza pri drevesih z obilnim pridelkom.
Odpadanje med zorenjem je močnejše izraženo pri slivi kakor pri češnji in višnji.