Letna obdobja sadnega drevja

Imamo zimzeleno sadno drevje, ki menja listje neopazno v dveh do petih letih (olj­ka) in listopadno sadno drevje, ki odvrže listje enkrat na leto. Pri listopadnem sad­nem drevju ločimo med letom dve po­membni obdobji, katerih vzrok je menja­vanje toplega in mrzle ga letnega časa ozi­roma poletja in zime. Tako preživlja sadno drevje obdobje zimskega mirovanja pozimi in obdobje vegetacije (rasti) spomladi, po­leti in jeseni.

Obdobje zimskega mirovanja

To obdobje se začne v normalnih razmerah z odpadanjem listja konec oktobra in se konča z nabrekanjem brstov sredi marca. V tem obdobju mirujejo nadzemni organi drevesa, medtem ko korenine rastejo tudi v tem času, če so temperaturne razmere v tleh ugodne. Čas zimskega mirovanja je za posamezne sadne vrste in sorte značilen in različno dolg. To je čas presajanja sadik.
Pomen zimskega mirovanja je velik, saj vpliva na diferenciacijo brstov. Če zaradi podnebnih razmer preneha zimsko mirova­nje, je ovirana tudi diferenciacija brstov, ki se kaže s slabim cvetenjem, neolistanostjo drevesa, neoplojenimi cvetovi itn.

Med zimskim mirovanjem ločimo še dve obdobji, tj. fiziološko in ekološko.

Fiziološko ali globoko zimsko mirovanje traja običajno prva dva meseca, tj. novem­bra in decembra, ko odpade listje, les do­zori in so že nakopičene rezervne hranilne snovi. To je obdobje, na katerega ne more­mo vplivati in v katerem ne moremo izzvati vegetacije, tudi če zagotovimo rastlini naj­ugodnejše razmere za rast. S fiziološkega stališča je to obdobje najpomembnejše, ker daje osnovo za normalno rast in razvoj drevesa v naslednjem vegetacijskem ob­dobju. V obdobju globokega zimskega mi­rovanja so drevesa odporna proti mrazu in prenesejo tudi do -40°C.

Ekološko ali prisilno zimsko mirovanje je nadaljevanje fiziološkega in traja nekako od januarja do marca, ko se začne doba rasti in prebujanja. To obdobje lahko pre­trgamo, če zagotovimo rastlini ugodne življenske razmere. Če damo vejico v kozarec vode in v toplo sobo ter menjavamo vodo na dva do tri dni, bodo brsti odgnali in se razvili listi in cvetovi. Trajanje ekološkega zimskega mirovanja je v istem okolju od­visno od sadne vrste oziroma sorte.
Naj­krajše obdobje ekološkega mirovanja ima­ta mandelj in leska, slede marelica, češnja, breskev, višnja, sliva, hruška, jablana in oreh. Med ekološkim mirovanjem nastane­jo pogosto poškodbe debla, npr. pokanje lubja. Poškodbe so posledica nočnih in dnevnih temperaturnih nihanj.
Pogoj za normalno rast in cvetenje v na­slednji vegetacijski dobi je, da je sadno drevje pozimi izpostavljeno določeno dobo (30 do 60 dni) nizkim temperaturam pod + 5 °C. V tem času nastanejo pod vplivom mraza pomembne kakovostne spremembe v brstih. Če je zima mila in brsti niso izpo­stavljeni dovolj dolgo ustrezno nizkim tem­peraturam, nastanejo motnje, ki se izraža­jo v zakasneli vegetaciji, neolistanosti dre­ves, nenormalnem razvoju cvetnih orga­nov, zaradi česar se cvetovi sušijo in odpa­dajo.
Pozimi se zaradi nizkih nočnih temperatur in relativno visokih dnevnih po suši mnogo dreves.

Poglejmo, kje so vzroki in kako jih odpravljamo:

• Slabotna, slabo prehranjena, od bolezni in škodljivcev napadena drevesa vseka­kor prej podležejo mrazu kakor močna, zdrava in dobro prehranjena;
• Prepozno poletno ali prezgodnje jesen­sko gnojenje predvsem z dušikovimi gnojili ali gnojnico prepreči normalno dozorevanje lesa, zato nedozorel les  pozimi pozebe.
• Tudi od toče in suše prizadeto drevje je manj odporno proti zim­skemu mrazu;
• Obrezovanje takoj jeseni, ko odpade list­je, ni priporočljivo, ker so predvsem mlada obrezana drevesa manj odporna proti mrazu;
• Proti zimskim pozebam ukrepamo s pra­vilno izbiro sort in podlag, dobro izbra­no lego, odličnim zdravstvenim stanjem dreves, pravilno prehrano, predvsem z dušikovimi gnojili, dobro preskrblje­nostjo z vodo in pravočasno rezjo.

Obdobje vegetacije (rasti)

Spomladi se začne rast s pretakanjem so­kov v rastlini in nabrekanjem brstov ter se konča jeseni z odpadanjem listja. Med ve­getacijo potekajo v rastlini intenzivni pro­cesi dihanja, asimilacije, transpiracije, ab­sorpcije in fotosinteze, kar se izraža v vege­tativni in generativni rasti rastline. V ob­dobju vegetacije od spomladi do jeseni se pri sadnem drevju zvrstijo naslednje feno­faze (razvojna obdobja): brstenje, cvete­nje, listanje, oplojevanje, razvoj plodov, rast mladik, diferenciacija brstov, dozore­vanje plodov, jesensko spreminjanje barve listja in odpadanje, s čimer se vegetacija konča.