Glavni elementi za rast in razvoj drevja

Pomen dušika za sadno drevje:

Dušik je element, ki ga rastline neobhodno potrebujejo za rast in razvoj.  Je sestavni del listnega zelenila in beljakovin ter s tem sestavni del vsake žive celice. Učinkuje na rast in zvečuje energijo fotosinteze. Dušik je tudi v mnogih encimih, hormonih in vitaminih, predvsem ga je dosti v listju  in semen. Dušik v rastlini potuje, in sicer iz starejših delov rastline v mlajše dele. Zato se znaki pomanjkanja pojavljajo najprej na starejih delih rastline in šele pozneje na mlajših.

Znaki pomanjkanja dušika

Znaki pomanjkanja dušika so pri vseh sadnih vrstah zelo podobni.  Poganjki so tanki in kratki, listi redki, majhni, rumeno zelene barve in predčasno odpadajo. Odpadejo najprej starejši spodnji listi, nato mlajši proti vrhu poganjkov. Cvetni brsti in cvetovi so redki.
Plodovi so drobni, živo obarvani, predčasno dozorevajo, zgodi se lahko, da celo odpadejo nedozoreli.
Pomanjkanje dušika se pojavlja v vsakem letnem času in pri vseh sadnih vrstah ne glede na starost.

Znaki preobilice dušika

Tako kot pomanjkanje dušika, vpliva tudi njegova preobilica neugodno na rast in pridelek.  Znaki preobilice dušika so podobni pri vseh sadnih vrstah.  Rast poganjkov je močna, podaljša se pozno v jesen, zaradi česar poganjki ne olesene in pozimi pogosto pozebejo.  Listi so veliki, mesnati in temno zeleni ter jeseni pozno ali sploh ne odpadejo.  Plodovi so debeli, slabo obarvani, brez okusa, pozneje dozorijo in so slabo obstojni med skladiščenjem.
Odpornost dreves proti boleznim in mrazu je precej manjša. Mlado sadno drevje, pregnojeno z dušikom, pozneje zarodi.

Ukrepi

Dušika manjka skoraj povsod, kjer se iz zemlje hitro izgublja pod vplivom dežja in delovanja mikroorganizmov.  Zato gnojimo z gnojili, ki vsebujejo dušik.  Med dušidna gnojila prištevamo organska gnojila, kot so hlevski gnoj, gnoievka itd. In rudninska dušična gnojila, kot so nitro monkal, amonsulfat itd.
Dušik lahko sprejemajo rastline prek korenin (talno gnojenje) in zelenih delov, listov (gnojenje na list ali foliarno gnojenje).

Pomen fosforja za sadno drevje

Fosfor  je element, ki ga potrebuje sadno drevje v manjši količini kakor dušik in kalij.  Vendar je fosfor v vseh delih sadnega drevja, predvsem je pomemben za razvoj korenin in razplodnih organov, kot so cvetovi, plodovi in seme.  Fosfor uravnava bujnost rasti in vpliva na pravočasno dozorevanje lesa, istočasno pa pospešuje tudi cvetenje, oplojevanje in zorenje plodov.  Količina fosforja v rastlini se med rastjo spreminja, odvisno od letnega časa.  Največ ga vsebujejo rastline junija, najmanj pa septembra.

Znaki pomanjkanja fosforja

Znaki pomanjkanja fosforja so zelo podobni znakom, značilnim za pomanjkanje dušika.  Pri milejši obliki pomanjkanja fosforja ostanejo poganjki kratki in tanki, listje se ne razvije do normalne velikosti in debeline, vendar obdrži normalno temno zeleno barvo.  Pri močnejši obliki pomanjkanja se prično listi zvijati in rasti pod ostrim kotom, barva se spreminja počasi od zelene v škrlatno ali bakreno rdečo, nato listi predčasno odpadejo.
Prvi odpadejo starejši listi in šele nato mlajši.  Pri breskvah ostanejo vršni listi v obliki šopa ali rozete še dolgo na drevesu.
Cvetni brsti in cvetovi so redki, plodovi ostanejo drobni in slabo obarvani. Pridelek se znatno zmanjša, prav tako tudi odpornost proti zimskim pozebam.

Ukrepi

Fosfor je v zemlji, od koder ga rastline črpajo, v različnih oblikah vezan na talne koloide.  Za rastline je težko dostopen.  Kemične analize tal kažejo, da pri nas primanjkuje fosfora povsod, še posebno malo ga je v globljih plasteh zemlje, kjer so korenine.  Ker je težko topen in ga voda le počasi izpira v globino, ga rastlinam dodajamo v obliki fosfornih gnojil, kot so superfosfat, T h o masova žlindra, itd.
Gnojila spravimo v globlje plasti zemlje že ob rigolanju ali v sadilne jame vsaj en mesec pred sajenjem (založno gnojenje).

Pomen kalija za sadno drevje

Na splošno velja, da potrebuje sadno drevje precej kalija. Koščičarji, zlasti breskve, so še posebej zahtevni glede količine kalija v tleh, medtem ko so zahteve pečkarjev nekoliko manjše.  Kalij je v vseh organih sadnega drevja, predvsem v rodnih vejah, listih in plodovih. Količina kalija se v rastlini spreminja glede na razvoj njenih organov.  Ved kalija vsebujejo mlajši deli rastline, medtem ko ga imajo starejši deli manj.  Kalij sodeluie pri tvorbi beljakovin in skladiščenju ogljikovih hidratov, uravnava rast korenin in ugodno vpliva na debelino, barvo in kakovost plodov.

Znaki pomanjkanja kalija

Znaki pomanjkanja kalija v manjšem obsegu so podobni znakom pomanjkanja dušika, zato jih pogosto zamenjuiemo. Če kalija primanikuje malo, drevje slabše raste in slabše rodi.  Kalija običajno primanjkuje proti koncu rasti listom, ki rastejo v sredini mladike. Zaradi pomanjkanja kalija listni robovi potemnijo, zelena barva listnega robu se spremeni v rjavo rdečo, nakar se listni rob zadne sušiti  in vihati navzgor.  Meja med zelenim delom lista in posušenim listnim robom je ostra.  Plodovi so drobni, slabo obarvani in plehkega okusa.

Ukrepi

Kalija je v zemlji razmeroma veliko, posebno v težkih ilovnatih in glinastih zemljah, medtem ko ga je v lahkih, peščenih in plitvih tleh manj.  Je lažje topen in hitreje prodira v globlje plasti zemlje kot fosfor.  Ker ga sadno drevje, posebno koščičarji (breskve), potrebujejo veliko, ga dodajamo v obliki kalijevih rudninskih gnojil, kot so kalijeva sol, kalijev sulfat, itd. Ker ga potrebujejo rastline v globljih plasteh zemlje, je priporočljivo, da ga tako kot fosforna gnojila vnesemo v globino ob rigolanju ali kopanju jam pred sajenjem (založno gnojenje ali gnojenje na zalogo).

Pomen kalcija za sadno drevje

Kalcij  je element, ki ga najdemo v listju, deblu in koreninah sadnega drevja.  Rastline ga potrebujejo za gradnjo celičnih open, pri tvorbi klorofila in pri nevtralizaciji organskih kislin v rastlini.  Kalcij vpliva na kakovost plodov, koščičarji ga potrebujejo za tvorbo koščic.

Znaki pomanjkanja kalcija

Znaki pomanjkanja kalcija so kloroza listja in smolikavost pri koščičarijh. Pomanjkanje se pokaže prej na mladih in šele pozneje na starejših delih mladik ali drevesa.

Ukrepi

Kalcija primanjkuje običajno na listih v zelo izpranih tleh.  Zato pri nas ni potrebno gnojiti s kalcijem, razen v primerih, ko so tla prekisla.  V tem primeru dodamo določeno količino apna ali snovi, ki vsebuje apno (žgano apno, mleti apnenec, … ). Če kislost zemlje ni prevelika, zadostuje že gnojenje z bazičnimi rudninskimi gnojili.