Izkop sadilne jame in sajenje

Sadilne jame izkopjemo čimprej. Zelo dobro je, ča lahko pustimo odprte vsaj mesec dni  in jo zasujemo 2-3 tedne pred predvidenim sajenjem. Tako ima zemlja čas, da se v jami posede, preden sadiko posadimo. To pomeni, da moramo pričeti s kopanjem jam sredi aseptembra, nato jih pustimo do sredi oktobra odprte. Običajno sadimo nekje v začetku novembra. Če nas vreme prehiti in ne moremo sadik posaditi v jeseni, tako pripravljena jama počaka do spomladanskega sajenja.

Velikost sadilne jame je odvisna predvsem od bujnosti podlage in sadne vrste. Pri jab­lani na šibki podlagi naj bo jama globoka 30-50 centimetrov in široka do enega me­tra. Pri orehu naj bo jama globoka 40-60 centimetrov in široka vsaj 1,5 metra.
Obliko jame si označimo na zemljišču, izkopljemo vrhnjo plast (ornica) debeline 20 centimetrov, ki je mikrobiološko najbolj aktivna in vsebuje največ hranil ter or­ganske snovi, in jo damo na eno stran. Drugo plast, približno 20-30 centimetrov zemlje (mrtvica), izkopljemo in damo na drugi kup. Dno jame nato dobro prerah­ljamo.
Sadiko pred sajenjem predhodno pripravimo, obrežemo morebitne poškodovane korenine in polomljene predčasne poganjke ter korenine pomočimo v kalež (zmes zemlje in vode). V sredini na dnu jame naredimo stožec iz komposta ali vrhnje plasti zemlje ter nanj postavimo sadiko. Deset centimetrov stran od sadike postavimo oporo (kol). Korenine enakomerno razporedimo in jih prekrijemo s približno petimi centimetri zemlje. Ob robu sadilne jame lahko potrosimo NPK-gnojilo 5-20-30 ali 6-18-36 (največ 0,5 kilograma na sadiko), gnojilo ne sme priti v stik s koreninam! Nato sadilno jamo do vrha napolnimo z zemljo. Ko so korenine prekrite z zemljo, lahko v krogu naložimo hlevski gnoj in ga nato prekrijemo s tenko plastjo zemlje tako, da v smeri proti sadiki naredi­mo rahel padec, da se voda steka k njej. Sadiko narahlo privežemo h kolu. Vsepo­vsod, kamor rad zaide voluhar, in pri sadnih vrstah, ki voluharju teknejo, moramo sadike saditi v mrežo.

SAJENJE V MREŽO

Skopljemo jamo, prerahljamo dno, na sredino jame posta­vimo mrežo, tako da je vsaj deset centimetrov nad ravnino tal. Potem naredimo v mreži stožec iz boljše zemlje in nadaljujemo popolnoma enako kot v prejšnjem pri­meru. Mrežo na koncu zadrgnemo (da voluhar ne more priti v notranjost mreže z vrha), vendar moramo pri sadiki paziti, da jo vsako leto na novo malo zrahljamo. Lahko pa ves čas štrli iz zemlje - voluhar je znan kot slab plezalec in ne prepleza desetcentimetrske mreže vendar problem nastanej, če rob mreže pri oko­pavanju ali ob krošnji potlačimo. Potem ni več nobene zaščite in ima voluhar prosto pot. Po sajenju sadiko zalijemo.