Splošno o sajenju

Za uspešno rast moramo upoštevati okoljske dejavnike, vendar pa lah­ko z raznimi pripomočki zmanjšamo njihov vpliv. Spomladansko pozebo lahko preprečimo preprosto s prekrivanjem sadnih rastlin v času nevarnosti nizkih tem­peratur, tla lahko zakisamo z dodajanjem večje količine kisle šote, izkoristimo lah­ko bližino zidu in smeri neba tako, da sadne rastline, ki potrebujejo več toplote, sadimo na južno ali jugovzhodno stran ob hiši ali pa na severno stran, če to zahte­va sadna vrsta.

Ljubitelji pri zasaditvi vrta pogosto naredijo številne napake. Njihova želja po zasa­ditvi čimvečjega števila sadnih vrst in sort ponavadi pripelje do tega, da sadike že pri sajenju nimajo pravega prostora, kaj šele takrat, ko se do konca razvijejo vsi nadzemni deli. Krošnje se medsebojno senčijo, odmirajo in tako v vrtovih pogosto pridelujemo predvsem liste ter le izjemoma plodove. Vsi ljubitelji, ki še nimajo do­volj izkušenj, naj se posvetujejo ali dodatno poučijo o tem, katere sadne vrste po­saditi v vrtu in kakšne podlage uporabiti v ta namen.
Vsako sadno drevo, cepljeno na določeno podlago in gojeno v določeni obliki, potrebuje svoj življenjski prostor. Jablana na šibki podlagi M 9 potrebuje vsaj 3-3,5 kvadratnega metra, hruška na kutini štiri ali pet kvadratnih metrov, breskev na sejaneu od štiri do osem, češnja na sejaneu petnajst, na šibki podlagi gizela 5 osem; leska, gojena kot grm, petnajst, grm ribeza tri, oljka od dvanajst do petnajst, normalno razvito drevo oreha in ko­stanja pa celo 100 kvadratnih metrov. Poleg življenjskega prostora moramo upo­števati tudi opraševalne odnose in čas cvetenja posameznih sort. Sadne vrste in tudi posamezne sorte sadimo po več različnih skupaj (bloki), predvsem zaradi lažjega varstva pred boleznimi in škodljivci.
Zemljišča v vrtu ne pripravljamo posebej, ampak skopljemo in pripravimo sadilne jame. Analize tal glede na makro- in mikro elemente ponavadi ne delamo, ampak lahko s prisotnostjo nekaterih rastlin, ki rastejo tam, sklepamo, kakšna so tla. Veliko šašev in preslic pomeni izrazito kisla tla, koprive pa rastejo samo na zelo dobrih, z organsko snovjo bogato založenih tleh.
Ostanki gradbenih materialov v vrtu, predvsem apna, lahko zelo slabo vplivajo na kakovost tal- na takšnem zem­ljišču se bodo namreč vedno pojavljale kloroze in nikoli ne bomo dosegli želenih rezultatov. Če imamo v vrtu z apnom onesnažena tla, jih je najbolje do globine 50 centimetrov zamenjati z drugimi. V vrtu je treba tudi kolobariti. Jagod vsaj štiri ali pet let ne sadimo na isto mesto. Tudi robid, malin in drugih rastlin ne posadi­mo na isto mesto, ampak zanje najdemo prostor na drugem koncu vrta. Jablano, breskev, hruško in slivo lahko sadimo na isto mesto, vendar moramo uporabiti drugo podlago. Če je le mogoče, skopljemo novo sadilno jamo vsaj kakšen meter stran od mesta, kjer smo izkopali panj propadlega drevesa.