Ameriški kapar

V povojnih letih je bil ameriški kapar eden najhujših škodljivcev sadnega drevja pri nas. Pri škodljivcih jablane ga obravnava­mo zato, ker je prav na jablanah najpogo­stejši, čeprav napada vse sadne vrste in še številne druge rastline. Poleg jablan ima najraje hruške in črni ribez, pogosto ga najdemo tudi na breskvah, slivah in češp­ljah, zelo redko pa na marelicah in vinski trti.

Ameriški kapar ima na vesti milijone sad­nih dreves, ki so se zaradi močnega napada posušila. Dandanes še zdaleč ni več tako nevaren škodljivec in le redkokje tako močno napade, da se sušijo vrhovi. Zadnja leta se pri njem pojavlja precej visoka na­ravna smrtnost, močno ga napadajo tudi njegovi naravni sovražniki. Lahko bi rekli, da je zdaj postal škodljivec, ki zmanjšuje kakovost jabolk in hrušk, saj so plodovi z mnogimi rdeče obrobljenimi kaparjevimi ščitki neugledni in ne smejo v prodajo.
Kaparjeve samice prežive vse življenje pod kapico ali ščitkom. Pri odraslih samicah meri ščitek v premeru okoli 2 mm in je okroglaste oblike, ploščat in svetlo-sive bar­ve. Če ščite k odkrijemo, najdemo pod njim rumeno sploščeno samico hruškaste obli­ke. Samica leže žive ličinke, ki se nekaj ur gibljejo in ko si najdejo primerno mesto, se prisesaio na lub ali plod in pokrijejo s ščit­kom. Ščitek je najprej belkaste barve, kmalu pa potemni in postane čisto črn. Z rastjo se ščitek veča, med okroglastimi ščitki pa najdemo tudi ščitke jajčaste obli­ke. To so ščitki, pod katerimi so samci. Ko dorastejo, samci vzletijo in oplodijo sami­ce.
Kapar praviloma prezimuje v obliki ličink, za katere je značilno, da imajo 0,5 do 1 mm velik ščitek črne barve. Na močno napadenih deblih in vejah najdemo luski­naste ščitke, ki lahko kar v več plasteh pokrivajo lubje. Če lub zarežemo z nožem, je ličnati del pod njim karminasto rdeče obarvan. Med živimi in nabreklimi ščitki najdemo tudi mnogo suhih. Močno napa­deni plodovi kažejo značilne rdeče pike. Po prezimitvi se razvijejo samice in samci. Samice ležejo ličinke prvega rodu od sredi­ne junija pa vse do konca julija. Drugi rod ličink se pojavi komaj sredi avgusta. Te navadno tudi prezimijo, saj pri nas ni mož­nosti, da bi se razvil še tretji rod ličink ali pa le izjemoma.
Ameriški kapar se prenaša zlasti z okuženi­mi sadikami, z gibljivimi ličinkami prvega stadija, ki lahko same prelezejo na druga drevesa ali pa jih raznesejo veter in ptiči.

Precej dobro učinkujejo proti ameriškemu kaparju pripravki na podlagi mineralnih olj (belo olje, frutapon), v zadnjem času tudi pripravki iz rastlinskih olj (ogriol iz ogrš­čičnega olja). Te pripravke lahko brez po­mislekov uporabimo tudi v do okolja pri­jaznem varstvu. Malo manj je primeren oleodiazinon ali kombinacija 1 % belega olja in 0,15% basudina. Zadnja dva bi smeli uporabljati v do okolja prijaznem varstvu.
Za predspomladansko škropljenje pa lah­ko uporabimo tudi bolj strupene kombina­cije mineralnega olja in fosforjevega insek­ticida, kot so folidol olje, oleo-ekalux in oleo ultracid.
Vse omenjene pripravke uporabimo spo­mladi, najbolje takrat, ko so jablane v sta­diju mišjega ušesa. Z ukrepanjem ni dobro preveč hiteti, paziti pa je treba tudi na to, da ne zamujamo.
Ameriški kapar je postal spet bolj škodljiv v nasadih, kjer smo opustili uporabo ostrih in bolj strupenih insekticidov in kjer se ravnamo po pravilih do okolja prijaznega varstva. Kadar kapar ne dela posebnih te­žav ali pa nas nekaj ščitkov na plodovih ne moti, lahko predspomladansko škropljenje povsem opustimo, čeprav ga pogosto mo­ramo opraviti zaradi drugih škodljivcev.
V poletnem času, sredi ali v drugi polovici junija lahko uporabimo proti ameriškemu kaparju basudin, ki deluje tudi proti ja­bolčnemu zavijaču. Dopuščamo ga tudi v do okolja prijaznem varstvu.

Proti ameriškemu kaparju bomo uspešni le s temeljitim škropljenjem. Predspomladan­sko škropljenje moramo opraviti tako, da od dreves kaplja. Tudi za poletna škroplje­nja je dobro uporabiti več vode. Sadilni material moramo kupovati le v priznanih in zdravstveno pregledanih drevesnicah.
Ker ameriški kapar zelo rad napade ribez, ga moramo tudi škropiti v predspomladan­skem času s prej omenjenimi pripravki. Poleti prvega rodu na ribezu ne moremo zatirati, ker se bliža čas obiranja in to škropljenje onemogoča karenca. Obvezno pa škropimo proti drugemu rodu sredi av­gusta.
Povejmo še, da razen prej omenjenih mi­lejših pripravkov proti kaparju delujejo tu­di hujši strupi, kot sta gusathion in ul­tracid.