Voluhar

Voluharja uvrščamo med škodljivega glodavca v sad­jarski proizvodnji, pri pridelavi sadja, podlag in sadik, prav tako pa tudi v vinogradništvu, poljedeljstvu in vrtnarstvu. Leto za letom povzroča veliko škode z ob­jedanjem podzemnih rastlinskih organov, kot so: korenine sadnih rastlin, gomoljnice, korenovke, solatnice, okrasne čebulnice itd.

Kadar govorimo o voluharju, imamo v mislih velikega voluharja (Arvicola terrestris). V Sloveniji se pojavlja še poljska voluharica, ki poseljuje odprta polja, travnike in pašnike. Habitat vrtne voluharice je vrt, pa tudi travnik in pašnik.
Trup voluharja meri v povprečju 12-20 cm, rep je temen, dolžine 6 -11 cm in sega do polovice trupa. Po hrbtu je rjav do skoraj črn s sivimi ali rumenkasto rjavimi odtenki. Trebušna stran je svetlo sivkasta z različnimi oker toni.
Povprečna teža znaša 50-200 gramov. Trup je robusten, zavaljen, glava kratka, prav tako ušesa, ki so skrita v dlaki. Naseljuje obdelane površine od nižin do nad morskih višin (1000 m), kjer je dovolj hrane in primerna vlažnost tal. Peščena tekstura mu preveč ne odgovarja, ker se rušijo rovi. Aktivni prostor meri cca 40 m2, na katerem koplje rove velikosti 4-5 cm, ki so ovalne oblike in dolgi cca 50 m. Uporablja tudi krtove rove.
Večina rovov poteka od 5 -25 cm in globlje. Lahko pa najdemo rove v globini od 30 cm do 1 m. Pravi površinski potekajo 2-3 cm pod površino, katerim je možno slediti.

Posebnost samca je označevanje bival­nega revirja s pomočjo obzadnjičnih žlez, ki izločajo močan vonj, lojni feromon, ki je pomemben v času paritve.
Razmnoževalni ciklus je odvisen od geografske lege in klimatskih pogojev. Razmnoževanje poteka od meseca marca, aprila do septembra, oktobra. Največja razmnoževalna inten­ziteta je v maju. Brejost traja 21 dni. Gnezdo, ki je kotlaste oblike in široko 15-25 cm, leži pod površino v globini 20-40 cm. Samica skoti vanj 2-6 golih, slepih mladičev. Po 8 -11 dneh odprejo oči. Samostojni pos­tanejo po 24 dneh, mater pa dokončno zapustijo po 21 dneh. V razmnoževalnemobdobju ima do 5 legel, kar pomeni 22-28 potomcev. Življenjska doba je kratka od 1 do 1.5 leta, navadno ne preživi druge kole­darske zime. Ima kratko življenje in veliko reprodukcijsko sposobnost.

Glodalec je aktiven ponoči in posebej pri sončnem vzhodu in zahodu. V zimskem obdobju je življenjska aktivnost voluharja povečana le ob dnevni svetlobi. Voluhar je tipičen rastlinojed nadzemnih in podzemnih delov rastlin. Zelo nevaren je v mladih nasadih na šibkih podlagah, pa tudi sejan­cem ne prizanaša, Mlada spodjedena drevesa praktično izpulimo iz tal. Loti se tudi starejših dreves, katera močno zaostanejo
v rasti. Med ostalo hrano spadajo tudi detelje, korenovke, gomoljnice, rizomi trav, korenine ostalih sadnih plemen itd.
Povprečna dnevna poraba hrane znaša cca 80% telesne teže. Na bivalnem področju ima več shramb z zalogami hrane, katerih ne porabi, ker jo išče vedno znova. Za zimsko obdobje potrebuje do 4 kg hrane. Ker vsebuje njegova hrana tudi trše snovi, jo mora dobro zgristi. To mu omogočajo meljaki, katerih grizne ploskve so nagubane in podobne rašplji. Od naštetih parametrov ima voluhar tudi svoje posebnosti. Zobovje
je brez korenin, raste neprestano in ne iz­pada. Zobna sklenina je obarvana. V vsaki čeljusti je po en par naprej pomaknjenih glodačev. Služijo mu pri kopanju rovov in prehranjevanju. Zanimiv je tudi dvodelni želodec in dolgi prebavni trakt. Zaradi hitrega razmnoževanja, prerazmnoževanja, ter povzročenih materialnih škod in povečanega števila na enoto površine je nujno ukrepanje za zmanjševanje njegove populacije.