Strokovna literatura

Z rezjo ne hitimo!

Velikokrat vidimo sadna drevesa povsem obraščena z bršljanom. Ta zimzelena rastlina je v zimsko-pomladnem času bogato obložena s črnimi jagodami. Na drevesu je zelo dekorativna, z gosto razraščenostjo je v nočnem času tudi dobro zavetišče za mnoge ptice. Iz bršljana lahko v velikonočnem času naredimo lepe butarice.
Bršljan ni parazit in drevesu ne dela neposredne škode. To mu daje zgolj oporo, saj nima debla in se ne more samostojno vzpenjati. Pri starejših drevesih, predvsem v\isokodebelnih sadovnjakih, pa zelo rad preraste gostitelja, s čimer mu naredi posredno škodo, saj ga zasenči. Vsako sadno drevo potrebuje za dobro rodnost obilo svetlobe, če pa jo prestreže bršljan, ni z rodnostjo nič. V času, ko si ogledujemo svoja drevesa, lahko mimogrede spodrežemo poganjek bršljana, ga nežno odtrgamo od...

Več informacij si oglejte v prilogi.
Članek g. Doc. dr. Rajko Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, je bil objavljen v reviji sad.

Oglejte si članek v celoti:

1. del

2.del

Sadovnjak nas zaposli tudi decembra

December je v sadovnjaku mesec, ko kar nekako ne vemo, kaj bi počeli. Spravilo pridelka je mimo, posadili smo nova drevesa, nasadili nove sorte in vse novitete, ki so nas navdušile ob skrbnem prebiranju take in drugačne literature. Trditev, da vlada v sadovnjaku nekakšno mrtvilo, nikakor ne zdrži. Le poglejmo malo okoli sebe in takoj se nam bodo odpirale raznovrstne nove naloge in dela. Poskušal bom navesti stvari, ki jih ob obisku vrtnih sadjarjev največkrat opazim. Maline smo obrali že kar nekaj časa nazaj. Predvsem pri enkrat rodnih malinah - seveda tudi pri drugem rodu dvakrat rodnih malin - naredimo oziroma žal ne naredimo zelo pomembnega opravila, ki izredno vpliva na zdravstveno stanje,...
Več informacij si oglejte v prilogi.
Članek g. Roman Mavec, Kmetijski inštitut Slovenije, Sadovnjak Brdo, je bil objavljen v reviji sad.

Oglejte si članek v celoti:

Sadovnjak nas zaposli tudi decembra

Kdaj in kako saditi ko zamudimo jesensko sajenje

Jeseni vreme ni bilo ugodno za sajenje sadnega drevja (veliko dežja). Kdaj lahko nadoknadimo zamujeno?

Velikokrat se pojavi vprašanje o najugodnejšem času za sajenje sadnega (in tudi okrasnega) drevja. V našem klimatskem pasu je sajenje sadnega drevja vezano na čas, ko s sadnih sadik odpade listje. Prva ugotovitev je torej, da listopadne rastline lahko sadimo oziroma presajamo le v času, ko so rastline brez listja, se pravi jeseni, ko listje odpade. Naslednja omejitev je ponovna "oživitev", brstenje rastline. Spomladi, ko se dan daljša in se narava ogreje, moramo "hiteti", saj nam lahko rastline "pobegnejo" s prebujanjem. Pozno sajenje ni priporočljivo, saj že zelena rastlina po presajanju bistveno slabše raste,....

Več informacij si oglejte v prilogi.
Članek g. Doc. Roman Mavec, Kmetijski inštitut Slovenije, Sadovnjak Brdo, je bil objavljen v reviji sad.

Oglejte si članek v celoti:

sadjarstvo_na_kratko_3_sajenje_drevja.pdf

Sadjarstvo na kratko - obrezovanje sadnega drevja

Pri spomladanskem opazovanju sad-nega drevja (pred rezjo) sem opazil, da nekateri sosedje porežejo na drevesu prav vse, pustijo le navpične poganjke. Sedaj sem pred dilemo, saj smo se na prikazu rezi učili, da mora biti večina poganjkov v vodoravnem položaju....!?

V sadnih vrtovih naletimo velikokrat na zelo zanimivo "obdelana" drevesa. Sadjarji v takih primerih onemimo nad ustvarjalnostjo "rezačev", potem pa se pomirimo in spoznamo neizmerno voljo ljudi do pridelave lastnega sadja. Večini vrtičkarskih sadjarjev je stik z drevesom neizmerno veselje in velika sprostitev. Žal se velikokrat dogaja, da ima vrtičkarski sadjar malo premalo znanja, največkrat pa ravno ta "hobi" sadjar izvaja in dela najosnovnejše napake, ki pa žal delujejo v smer,....
Več informacij si oglejte v prilogi.
Članek g. Roman Mavec, Kmetijski inštitut Slovenije, Sadovnjak Brdo, je bil objavljen v reviji sad.

Oglejte si članek v celoti:

Sadjarstvo na kratko-obrezovanje

Sadjarski letnik 2011 -jabolka in hruške

Po lepem razvoju plodov, vse od pomladi naprej, pa tja do začetka avgusta, je vse kazalo na zelo dobro kakovost plodov  tako notranjo kot zunanjo. Naval bolezni ni bil pretiran, vsaj ne v takem obsegu, da bi ta bolezenska stanja kakorkoli ovirala in zmanjševala razvoj poganjkov in plodov. Do začetka avgusta so bili škodljivci "na vrvici" in pod kontrolo, mogoče je bilo črvivih nekaj več plodov kot običajno. Letnik 2011 nikakor ni kazal navdiha problematičnosti. Po hladnem začetku avgusta (ohladitve so tudi v tem času lahko kar običajen pojav) pa je v naših krajih na polno zagospodarila neznosna vročina, ki je dobesedno "pretresla" predvsem plodove, seveda pa tudi drevesa, na katerih so ti plodovi ubogo viseli in se ne sam.....

Več informacij si oglejte v prilogi.
Članek g. Roman Mavec, Kmetijski institut Slovenije, Sadovnjak Brdo, je bil objavljen v reviji sad.

Oglejte si članek v celoti:

Sadjarski letnik 2011 - jabolka in hruške

Glivične bolezni koščičarjev

Zdravstveno varstvo koščičarjev postaja v zadnjih letih vedno bolj zahtevno. Pojav novih povzročiteljev bolezni, pogost pojav ekstremnih vremenskih dogodkov (poplave, suša, neurja s točo, zmrzali) in z njimi povezan stres rastlin, močnejši pojav že znanih bolezni ter pomanjkanje učinkovitih fitofarmacevtskih sredstev so razlogi, ki slabijo zdravstveno stanje nasadov. Virusna, fitoplazmatska in bakterijska obolenja koščičarjev močno vplivajo na količino in kakovost pridelanega sadja ter na življenjsko dobo nasadov. Proti povzročiteljem, kot so virus šarka - Plum pox virus (PPV), leptonekroza koščičajev -European Stone Fruit Yellows (ESFY), breskova bakterijska pegavost Xanthomonas arboricola pv. pruni, bakterijski ožig koščičarjev - Pseudomonas syhngae (pv. persicae, pv. mors prunorum), zaenkrat ne poznamo uspešnega zdravstvenega varstva. V zadnjih letih opažamo močnejši pojav že znanih bolezni. Bolezni lesa, ki se širijo

Več informacij si oglejte v prilogi.

Članek ga. Mojca Rot, specialistka za varstvo rastlin. KGZS-Zavod GO, je bil objavljen v reviji sad.

Oglejte si članek v celoti:

1.del

2.del

3.del

Bukov rilčkar skakač

Bukov rilčkar skakač (Rhynchaenus fagi L, Curculionidae), kateremu je primarna gostiteljska rastlina bukev, se v zadnjih letih čedalje pogosteje pojavlja tudi na sadnem drevju. Prve resne škode smo začeli beležiti 2009, kasneje pa se je obseg prizadetih območij širil po sadnih vrstah in stopnjeval po intenzivnosti. Pojav, ki seje v Posavju sprva kazal kot zanimiva preraz-množitev na kostanju in bukvi, je v tednu dni že pomenil gospodarsko škodo v nasadih breskev. Le-ta seje v letu kasneje še bolj izrazito kazala v ekoloških nasadih jablane na Dolenjskem, tudi v integrirani pridelavi zgodnjih sort jabolk, nasadih češenj in v sadnih vrtovih......

Več informacij si oglejte v prilogi.

Članek g. Bojan Bajec, Specialist za varstvo rastlin, KGZS - Zavod Novo mesto, je bil objavljen v reviji sad.

Oglejte si članek v celoti:

Bukov rilčkar skakač

Žižula - prvi svetovni kongres

Žižolo se komercialno lahko proizvaja povsod tam, kjer je povprečna letna temperatura od 5,5 do 22 0C, količina padavin od 87 - 2000 mm in pH zemlje od 4,5 - 8,4. Dobro uspeva na slabših terenih, v  sušnih območjih, prenese pa tudi izredno nizke zimske temperature. Uspeva od 340 južne zempljepisne širine do 510 severne zemljepisne širine in vse do 2.800 m nadmorske višine. Za uspešno gojenje je potrebno izbrati ustrezen kultivar in tudi podlago. Zelo malo vrst žižole uspeva v zmernem podnebju, večina pa v tropskem in subtropskem podnebju. Več kot 50 % vrst uspeva v Aziji, samo 2,9 % v Evropi in 5,3 % v Oceaniji. Večina vrst je lokalnih, omejenih na kontinent, državo ali še manjše okolje. Ziziphus jujuba je razširjena v zmernem do tropskem podnebju,...

Več informacij si oglejte v prilogi.

Članek g. Doc. dr. Rajko Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, je bil objavljen v reviji sad.

Oglejte si članek v celoti:

Žižula - prvi svetovni kongres

Fitofarmacevtska sredstva

FFS
Je to kratica, ob kateri nas strese in nas postane strah, kaj neki le jemo, ali pa je to le pomagalo pri kmetovanju, čebelarjenju? Verjetno je zelo pomembno, na katerem bregu stojimo in kakšno stališče smo si postavili za kmetovanje v modernem življenju. Enostavno je leporečiti in saditi rožice, ko pa postanemo malo realnejši, ugotovimo in dojamemo, da smo vsi ujeti v moderen, standardu primeren način življenja. Lepo je uporabljati vse moderne iznajdbe, biti vsak dan sit in dobro nahranjen, se voziti v dobrem avtu ter hkrati zagovarjati stari in,...

Več informacij si oglejte v prilogi.

Članek g. Romana Mavec, Kmetijski inštitut Slovenije, Sadovnjak Brdo, je bil objavljen v reviji sad.

Oglejte si članek v celoti:

Fitofarmacevtska sredstva

Varstvo pred jabolčnim zavijačem in listnim ušem

Klimatske spremembe, s katerimi se sadjarji srečujejo v zadnjih letih, najbolj vplivajo na pojav škodljivcev jablane. V zadnjih letih opažamo večjo škodo od jablanovega zavijača. Prav zaradi zgodnejšega  pojava prvih metuljčkov jabolčnega zavijača in večjega odstotka začrvivljenih plodov v času obiranja smo v okviru delovanja opazovalno-napovedovalne službe v zadnjih letih število priporočenih škropljenj za uspešno zatiranje z insekticidi proti jabolčnemu zavijaču z nekdanjih treh (v obdobju 1966 - 1996) povečali na šest v letu 2006 in sedem v 2007. Razloge ali vzroke za to vidimo v zelo ugodnih vremenskih
razmerah za razvoj jabolčnega kakor tudi drugih vrst zavijačev,...

Več informacij si oglejte v prilogi.

Članek g. Mag. Jožeta Miklavc, univ. dipl. inž. kmet., Boštjana Matko, univ. dipl. inž. kmet. je bil objavljen v reviji sad.

Oglejte si članek v celoti:

Varstvo pred jabolčnim zavijačem in listnim ušem