Jablana

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	10.9.-20.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Sinonima: Kronprinz Rudolf, Kronprinz Rudolf von Osterreich

Izvor: Carjevič je po vsej verjetnosti domača slovenska sorta.

Rast: Drevo raste srednje bujno. Za škrlup je srednje občutljiv, proti jablanovi plesni in zimskemu mrazu pa je precej odporen (zaradi vitkega, srednje bujnega, gladkega in koničastega debla, odpornega proti mrazu). Drevesničarji so v Sloveniji v preteklosti uporabljali Carjeviča kot deblotvorca za številne sorte, razen za Bobovec, pečke plodov pa za vzgojo izenačenih sejancev.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgodaj. Za spomladanski mraz je občutljiv. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga James grive, Lepocvetka, Krivopecelj, Mošancelj, Londonski peping, Zlata parmena idr.

Rodnost: je zmerna do obilna in izmenična.

Zorenje in trpežnost: Zori v začetku oktobra. Uporaben je od novembra do pomladi.

Plod: Plodovi so srednje debeli, ploščato okrogli, s srednje dolgimi peclji. Osnovna barva gladke kože je svetlo zeleno rumena, na sončni strani le lahno rdeče nadahnjena. Meso je sočno, drobnozrnato, zelo topno, sladko-kiselkasto, brez posebne arome. Občutljiv je za otiske in prevoze. Uporaben je kot srednje kakovostno zimsko namizno jabolko, pa tudi za predelavo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	10.9.-20.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Poreklo: Sorta 'Topaz' je nastala s križanjem 'Rubin' x 'Vanda' leta 1984. Križanje in ksnejšo selekcijo je opravil dr. Tupy v inštitutu Strizovice ( Češka).

Rast: Drevo sorte 'Topaz' je srednje močne do močne rasti. V kasnejših letih se rast umiri. Obrašča se dobro s poganjki pod odprtim kotom.Poganjki so srednje dolgi, čokati in dokaj debeli. Je diploidna sorta.

Cvetenje in oplodnja: Cvetenje je pozno in je zmerno občutljiva za pozne pomladanske mrazove. Oprašujejo jo okrasne jablane kot je 'Evereste', pa tudi odporne namizne sorte 'Rosana', 'Rajka'...
Sorta 'Topaz' je odporna za jablanov škrlup, je pa malo občutljiva za jablanovo pepelovko (Podosphaera leucotrichfl).

Plod: Plodovi so srednje debeli, sploščeno okroglasli. Rumeno oranžna pokrovna barva v času obiranja od 30 do 60% površine ploda. Med skladiščenjem barva postane prikupnejša. Sortno tipična je mrežavost kožice v peceljni jamici in rahla voščenost povrhnjice, ki pa ni moteča.V časuobiranja so plodovi primerno trdi s približno 8 kg/cm2. Ob obiranju pokriva dokaj visoke sladkorne stopnje ( 13° Brix ) precej izrazita kislina. Na avstrijskem štajerskem zori nekaj dni prd Zlatim delišesom v zadnji dekadi septembra.
Dobro in dolgo se skladišči. Nagnjenost k fiziološkim boleznim ni znana.

Razširjenost in tržišče: Topaz je prva iz skupine na bolezni odpornih sort, ki jo sistematično promovirajo na tržišču in natančno načrtujejo pridelavo in prodajo. Pridelovalci so pogodbeno zavezani prodati pridelek pridruženim trgovcem. To velja za namizno kakovost in tudi za sadje namenjeno predelavi. Pridelovalci imajo pogodbeno zagotovljen odkup vseh pridelanih količin za obdobje sedmih let. Tako je nastal nekakšen klub Topaz, ki bi ga lahko primerjali s klubom 'Pink Lady'.

Na večini degustacij odpornih sort praviloma zaseda najvišja mesta.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	5.9.-20.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Sinonimi: parmenka, dobrinka, Gold­parmane, Winter goldparmaene, Reine des Reinettes, King of the Pippins

Izvor: je zelo stara angleška sorta, ki je bila pri nas v sadnem izboru do leta 1977.

Rast: Drevo raste v mladosti srednje bujno, pozneje pa rast močno pojema. Glavne veje, ki rastejo pod srednje širokimi koti, so povečini obrasle s kratkim rod­nim lesom in slabo s stranskimi vejami. V mladosti je treba z razpenjanjem, upogibanjem in zmernim krajšanjem vzgojiti ustrezno obraslo in široko kroš­njo. Najprimernejša podlaga je M 9. Na srednje bujnih in bujnih podlagah izra­zito izmenično rodi. Za škrlup, rak in krvavo uš je precej občutljiva, proti ja­blanovi plesni in zimskemu mrazu pa dosti odporna.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno. Proti spomladanskemu mrazu je srednje odporna. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo ontario, krivopecelj, lepocvetka, ja­mes grive, jonatan, ananasova reneta, šampanjska reneta idr. V letih z nadpov­prečno rodnostjo jo je treba redčiti, tako se zboljša kakovost plodov in zmanjšata izmenična rodnost ter izrivanje plodov pred obiranjem.

Rodnost: Na M 9 zarodi v tretjem letu, na srednje bujnih in bujnih podlagah pa v četrtem. V polni rodnosti rodi obilno vsako drugo leto. Potrebno je dvakratno obiranje.
Zorenje in trpežnost. Zori v prvi dekadi septembra. Uporabna je od sredine sep­tembra do konca novembra.

Plod: Plodovi so srednje debeli, okro­glasti, povečini pa topo koničasti, s krat­kimi in srednje dolgimi peclji. Osnovna zelenkasto rumena barva je bolj ali manj pokrita z rdečimi prižami. V shrambi postanejo plodovi zlato ru­meni, tako da živo rdeča barva še bolj izstopa. Meso je sočno, čvrsto, zelo prijetnega okusa, z usklajenim razmer­jem med sladkorjem in kislino ter z re­netno aromo. Za otiske in prevoze ni preveč občutljiva.
Sodi med visokoka­kovostne namizne sorte.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	25.8.-10.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Izvor: Elstar (zlati delišes x ingrid marie) je nizozemska sorta, ki so jo vzgojili na inštitutu v Wageningenu in jo leta 1975 uvedli v pridelovanje. Drevo raste bujno in razvija goste krone. Za sodobne goste nasade in vitko vreteno ji ustreza podlaga M9. Za boljše obarvanje plodov je treba opraviti poletno rez malo pred obiranjem, konec avgusta. Doslej se ni pokazalo, da bi bila občutljiva za škrlup in jablanovo plesen. Poganjki pozno dozorevajo, zato jo je treba le zmerno in pravočasno gnojiti z dušikom, sicer grozi nevarnost zimskih pozeb v mrzlih zimah.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno, kljub temu je občutljiv za spomladanske pozebe. Je diploidna sorta in dober opraševalec za sorte iz skupine Rdečega in Zlatega delišesa ter Glostra.

Rodnost: Na M 9 zarodi v drugem letu in nato redno ter obilno rodi. Zahteva dvakratno obiranje.

Zorenje in trpežnost: Zori okrog 10. septembra, teden dni pred Jonatanom. Uporaben je od sredine septembra do decembra.

Plod: Plodovi so srednje debeli, ploščato okrogli, pravilne oblike in zelo izenačeni. Peclji so srednje dolgi do dolgi. Osnovna barva je rumenkasta, v shrambi pa postane zlato rumena. Krovna barva je prikupno svetlo rdeče progasta, ki pa se v zasenčenih kronah ne pojavlja. Meso je sočno, prijetnega kislo-sladkega okusa, z nežno aromo. Pri organoleptičnih ocenah si je pogosto z Jonagoldom delil najboljša mesta. Kot visokokakovostna jesenska sorta je primerna za svežo uporabo.

Mutacija: Red elstar je bolj intenzivno rdeče obarvana mutacija Elstra, ki jo je na Nizozemskem odkril sadjar L. Micheelsen leta 1981. Plodovi se intenzivno rdeče obarvajo teden dni pred Elstrom.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	25.9.-10.10.	kiselkast	DA	še ni na voljo

Izvor: Idared (jonatan x wagener) je ameriška sorta, ki so jo leta 1942 uvedli v pridelovanje. Vzgojil jo je L. Verner na raziskovalni postaji Moscow v zvezni državi Idaho v ZDA.

Rast: Drevo je srednje bujno, s srednje raz­prostrto rastjo. Za intenzivne nasade in vitko vreteno ji ustrezata podlagi M 9 in M 26, za pol intenzivne nasade in vrete­nast grm MM 106. in MM 111, za okro­gle krone in poldebelne nasade tudi M 11 in sejanec. Za škrlup in zimski mraz je srednje občutljiv, za jablanovo plesen pa zelo, le malo manj kot jona­tan.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgo­daj. Za spomladanski mraz je srednje občutljiv. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga james grive, koksova, jonatan, zlati delišes idr. Redčiti ga je treba le izje­moma.

Rodnost: Na M 9 zarodi v drugem letu in nato pri intenzivni oskrbi rodi redno, zelo zanesljivo in obilno.

Zorenje in trpežnost: Zori v začetku ok­tobra. Uporaben je od decembra do konca junija.

Plod: Plodovi so debeli, okroglasti in nekoliko sploščeni, s srednje dolgimi peclji. Koža je gladka in pravzaprav vsa pokrita s pri kupno svetlo rdečo krovno barvo. Meso je sočno, čvrsto, prijetnega kiselkastega okusa, brez posebne arome. Za otiske in prevoze ni posebno občutljiv. Kot srednje kakovstna, zelo trpežna sorta je primerna za svežo po­rabo in za predelavo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	15.8.-30.8.	kiselkast	DA	še ni na voljo

Sinonim: Fruhe Cox Orangenrenette

Izvor. To je stara angleška sorta, ki je v razmnoževanju od leta 1890.

Rast: Drevo raste šibko do srednje bujno s precej navpičnimi vejami in srednje gostimi krošnjami. Najbolj mu ustrezata podlagi M 26 in MM 106 ter vretenast grm kot gojitvena oblika. Na M 9, zlasti na težkih tleh, hitra oslabi. Proti škrlupu in zimskemu mrazu je precej odporen, za jablanovo plesen pa je zmerno ob­čutljiv.

Cvetenje in oplodnja: Cveti zgodaj, pet dni pred zlatim delišesom. Za spomla­danski mraz je zmerno občutljiv. Je di­ploidna sorta in dober opraševalec za zgodaj in srednje zgodaj cvetoče sorte. Oprašujejo ga vista bella, discovery, summared, alkmene, lord lambourne, priolov delišes, koksova, idared idr. Ja­mes grieve se običajno sam dobro ra­zredči in ga je treba le izjemoma ročno doredčiti.

Rodnost: Celo na srednje bujni podlagi MM 106 zaradi že v drugem letu, nato pa redno in obilno rodi. Potrebno je najmanj dvakratno obiranje, sicer se plodovi radi izrivajo in predčasno odpa­dajo.
Zorenje in trpežnost. Zori v začetku zadnje dekade avgusta. Uporaben je od konca avgusta do sredine septembra.

Plod: Plodovi so srednje debeli, okro­glasto podolgovati, proti muhi zožani. Peclji so srednje dolgi. Osnovna barva gladke kože je ob obiranju zelenkasta, le na sončni strani redkokdaj rdeče pro­gasta. V shrambi postanejo plodovi slamnato rumeni. Meso je sočno, čvr­sto, z osvežujočim kiselkastim okusom in prijetno aromo. Za otiske in prevoze je zelo občutljiv. Primeren je za svežo porabo in predelavo, vendar ga je treba uporabiti v dveh do treh tednih, sicer postanejo plodovi mokasti in začno po­kati.

Mutacija: Red grieve neumann je bolj intenzivno rdeče progasta mutacija jamesa griva, ki zori nekaj dni za njim in je nekoliko manj rodna, po drugih lastnostih pa se bistveno ne razlikuje od izhodiščne sorte.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	10.9.-30.9.	Kislosladek	DA	še ni na voljo

Izvor: Jonagold (zlati delišes x jonatan) je splošno znana, v Evropi precej razšir­jena ameriška sorta, ki so jo vzgojili na raziskovalni postaji Geneva v državi New York in jo leta 1968 uvedli v pride­lovanje.

Rast: Drevo raste bujno in razvija široke kroš­nje. Sadike so obrasle s številnimi dol­gimi predčasnimi poganjki, ki oklepajo široke kote, zato je zelo primeren za gojenje vitkega vretena v sodobnih go­stih nasadih na podlagi M27 in M 9. Bujnejše podlage od teh zagoste nasade niso primerne, saj je bujno rast zelo težko zaustaviti in uskladiti z dobro rodnostjo. Za škrlup in jablanovo plesen je srednje občutljiv, zimski mraz pa zelo.

Cvetenje in oplodnja. Cveti srednje pozno, dva dni pred zlatim delišesom. Za spomladanske pozebe je zelo občut­ljiv. Kot triploidna sorta ni uporaben za opraševanje drugih sort. Oprašujejo ga vista bella, koksova, elstar, gloster, mel­rose, delišes idr. Redčenje je potrebno le v letih, ko obilno zarodi.

Rodnost. Na M9 zarodi v drugem letu, nato pa ob intenzivni oskrbi redno in zelo dobro rodi. Da dosežemo ustrezno obarvanost plodov, jo je treba obirati dva do trikrat in opraviti druge ukrepe, kot sta uporaba retardantov in poletna rez.

Zorenje in trpežnost. Zori v zadnji de­kadi septembra. Uporaben je od obira­nja do konca novembra ali decembra. Po tem času postanejo plodovi prezreli in mastni.

Plod. Plodovi so debeli do zelo debeli, pravilne okroglaste, malo sploščene oblike, z dolgim pecljem. Osnovna barva kože je zelenkasto rumena, po dozorevanju pa postane svetlo rumena. Delež oranžno rdeče krovne barve je odvisen od ugodne sončne lege nasada, osvetljenosti krošnje, vremena, oskrbe in optimalnega časa obiranja. Meso je sočno, fine konsistence, prijetnega sladko-kiselkastega okusa s srednje izra­ženo aromo. Drobni plodovi in plodovi brez rdeče barve so podpovprečnega, plehkega okusa. Uporabni so le za pre­delavo. Za otiske in prevoze je srednje
občutljiv. Sodi med visoko kakovostne namizne sorte, uporaben pa je tudi za predelavo.

Rdeče obarvane mutacije: Poglavitna pomanjkljivost jonagolda je nezadostna obarvanost plodov, zato se v zadnjih letih pojavljajo v preskušanju in tudi že v proizvodnji številne bolj ali manj intenzivno rdeče obarvane muta­cije, ki so jih odkrili sadjarji v proizvod­nih nasadih jonagolda. Naj na kratko opišemo nekatere najpomembnejše. Večina teh je patentirana in jih bomo pri nas lahko razmnoževali le po podpisu licenčnih pogodb.
Wilmuta je nizozemska mutacija, ki so jo odkrili na raziskovalni postaji Wilhe­minadorp leta 1980. Plodovi so neko­liko bolj intenzivno progasto rdeči v pri­merjavi z izvirnim jonagoldom.
Jonagold van leur je svetlo rdeča muta­cija, ki jo je odkril nizozemski sadjar C. van Leur Ob obiranju imajo ti plodovi­
večjo površino kože rdeče obar­vano kot plodovi wilmute.
Jonica je zahodnonemška mutacija, ki jo je našel sadjar in drevesničar G. Schneider. Plodovi so za 25 do 30% bolj pokriti s svetlo rdečo razlito krovno barvo kot pri izvirnem jonagoldu, po obliki pa so nekoliko bolj sploščeni.
King jonagold je belgijska mutacija, ki jo je odkril drevesničar Jo Nicolai leta 1981. Plodovi so intenzivno rdeče obar­vani, podobni jonici, in nekoliko sploš­čeni.Daliguy je francoska umetno inducirana mutacija s približno 50% intenzivno rdeče krovne barve.
Jonagold - haidegg je temno rdeča av­strijska mutacija jonagolda z nekoliko sploščenimi plodovi, ki so jo dobili z obsevanjem cepičev jonagolda.
Jonagold de coster je temno rdeče obar­vana mutacija jonagolda, ki jo je odkril znani belgijski sadjarski strokovnjak J. de Coster.
Jonagored je med doslej odkritimi muta­cijami jonagolda najbolj temno rdeča, skoro po vsej površini obarvana muta­cija. V svojem sadovnjaku v Belgiji jo je našel Jo Morren. Po rodnosti, okusu in obliki plodov se ne razlikuje od izvir­nega jonagolda.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	20.8.-30.8.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Izvor: Lobo je stara kanadska sorta iz leta 1906. Odbrali so jo izmed sejan­cev, vzgojenih z naravnim opraševa­njem sorte mcintosh.

Rast: Drevo raste šibko do srednje bujno in razvija redkejšo krošnjo. Na M 9, zlasti na težkih tleh, raste prešibko, zato mu bolj ustrezata podlagi M 26 in MM 106, tudi za sodobne goste nasade. Na teh podlagah ga lahko sadimo tako gosto kot bujne sorte na M 9. Zahteva kratko rez, saj to spodbuja novo rast in tako dosežemo ustrezno zgostitev krošnje.Za škrlup in jablanovo plesen je srednje občutljiv, proti zimskemu mrazu pa je zmerno odporen.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno. Za spomladanski mraz je občut­ljiv. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga koksova, jonatan, zlati delišes, gloster idr. Da preprečimo izrivanje plodov, ga moramo obvezno redčiti.

Rodnost: Zarodi zgodaj, celo na srednje bujni podlagi MM 106 že v drugem letu. Rodi zelo dobro in precej redno. Po­trebno je dvakratno obiranje.
Zorenje in trpežnost. Zori v prvi dekadi septembra in je uporaben od obiranja do novembra.

Plod: Plodovi so srednje debeli, ploš­čato okrogli, precej pravilne oblike. Pe­celj je srednje dolg. Plodovi zore v groz­dih in se brez redčenja in dvakratnega obiranja izrivajo. Koža je gladka, z ra­zlito karminasto rdečo krovno barvo, ki pokriva 80 do 100% površine kože. Voščeni poprh daje barvi nekoliko vijo­ličast odtenek. Meso je drobnozrnato, sočno, sladko-kiselkastega okusa, z aro­mo, značilno za sorte skupine mcin­tosh, ki nekaterim porabnikom ugaja.
Plodovi so občutljivi za otiske in pre­voze.
Kot jesenska sorta je uporabna za svežo porabo v septembru in oktobru.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	15.9.-30.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Izvor: Lonjon (londonski peping x jona­tan) je slovenska oziroma jugo­slovanska sorta, uradno priznana in vpi­sana v register novih sort leta 1975. Križanje je leta 1949 na Inštitutu za sadjarstvo v Mariboru opravil J. Priol, selekcijo pa je nadaljeval in končal J. Črnko.

Rast: Drevo raste srednje bujno, le nekoliko bujnejše od idareda. Za vitko vreteno v intenzivnih nasadih na peščeni ilovici mu najbolj ustreza podlaga M 26, neko­liko manj MM 106. Na M 9, zlasti na težjih tleh, raste prešibko. Za polinten­zivne nasade in okrogle krone ustrezata podlagi MM 111 in sejanec. Proti škr­lupu je srednje odporen, za jablanovo plesen pa srednje občutljiv. Občutljiv je za zimski in spomladanski mraz, zato ga ne smemo saditi na mrazišča, temveč na višje, blago nagnjene, sončne polo­žaje.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo prima, koksova, zlati delišes, gloster, delišes idr. V prvih letih rodnosti se lonjon sam razredči, v polni rodnosti pa je treba plodiče redčiti kemično ali vsaj ročno, sicer so plodovi predrobni in zbiti v grozdih.

Rodnost: Na MM 106 in M 26 zarodi v tretjem letu. Za lonjon je značilno, da v prvih letih obilno cveti in le zmerno rodi, po desetem letu pa obilneje in precej redno. Priporočamo dvakratno obiranje.
Zorenje in trpežnost. Zori konec sep­tembra ali v začetku oktobra, uporaben pa je od novembra do sredine marca.

Plod: Plodovi so srednje debeli, ploš­čato okrogle oblike. Pecelj je kratek. Pri nadpovprečni rodnosti se plodovi brez redčenja zmerno izrivajo. Osnovna barva kože je zelena do zeleno rumena, po dozorevanju okrog novega leta pa postane zlato rumena. Prikupna svetlo rdeča krovna barva z lahno nakazanimi progami pokriva do tri četrtine površine kože. Meso je čvrsto, sočno, odličnega renetnega okusa, s fino aromo. Pri de­gustacijah je po okusu dosegel pogosto najboljše ocene. Obiramo ga izredno lahko in hitro, tako da je delovni učinek daleč nadpovprečen. Plodovi so ob obi­ranju zelo čvrsti in so odporni za otiske, zelo dobro prenašajo prevoze. Lonjon je visokokakovostno jabolko za svežo porabo. Porabniki, ki ga spoznajo, ga ponovno kupujejo za ozimnico. Zdravi plodovi izredno malo gnijejo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	1.10.-5.10.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Izvor. Majda (jonatan x golden noble) je jugoslovanska sorta, ki je bila uradno priznana in vpisana v register novih sort leta 1986. Križanje je J. Priol začel leta 1947 na Inštitutu za sadjar­stvo v Mariboru, selekcijo pa je nadalje­val in končal J. Črnko.

Rast: Drevo raste v mladosti bujnejše od zla­tega delišesa in manj bujno od glostra. Zaradi obilne rodnosti se pozneje po bujnosti bolj približa zlatemu delišesu, zato jo uvrščamo med srednje bujne sorte. Za intenzivne nasade in vitko vre­teno ji najbolj ustreza M 9, za polinten­zivne nasade in vretenast grm MM 106 in MM 111, za okrogle krone pa tudi M 11 in sejanec. Proti škrlupu je srednje odporna, za jablanovo plesen pa sred­nje občutljiva. Če so plodovi poškodo­vani, je zmerno občutljiva za monilijo. Na MM 111 je odporna proti zimskemu mrazu, na MM 106 pa je v zelo ostrih zimah zmerno občutljiva. Ustrezajo ji sončni položaji in nekoliko nagnjene sadjarske lege, kjer se tudi plodovi bolje obarvajo.

Cvetenje in oplodnja. Cveti srednje pozno. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo priolov delišes, koksova, zlati delišes,
gloster idr. Majda se sama ustrezno ra­zredči, zato jo je treba le izjemoma neznatno ročno doredčiti.

Rodnost. Na M 9 zarodi v drugem letu, na MM 106 pa v tretjem. V prvih letih rodnost ni v sorazmerju z obilnim cvete­njem, po petem letu je zelo dobra in redna, celo boljša od idareda. Če jo obiramo dovolj pozno, teden dni za idaredom, zadostuje enkratno obiranje.
Zorenje in trpežnost. Zori v drugi de­kadi oktobra, uporabna je od decembra do marca ali aprila.

Plod. Plodovi so srednje debeli do de­beli, precej pravilne, okroglaste in malo sploščene oblike. Pecelj je kratek, kljub temu se plodovi skoraj ne izrivajo za­radi enakomerne razporejenosti po krošnji. Osnovna barva kože je zelena, pozneje postane zeleno rumena. Krovna barva, ki pokriva četrtino do tri četrtine površine kože je karminasto marmorirano rdeča. Okus je prijeten, kiselkast, osvežujoč, kar prija zlasti ob koncu zime. Plodovi so ob obiranju zelo čvrsti, odporni proti otiskom in do­bro prenašajo prevoze. Uporabna je kot namizno, dietno jabolko, priljubila se je tistim porabnikom, ki imajo radi bolj kiselkasta jabolka. Po okusu in odpor­nosti spominja na stare domače sorte. Ker je meso odporno proti oksidacijskim procesom in ne potemni, je zelo pri­merna tudi za predelavo, za kašast sok, čežano, kompot, pite in drugo pecivo, z ultrafiltracijo tudi za jabolčni koncen­trat.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	20.9.-25.9.	sladkokisel	DA	še ni na voljo

Izvor: Melrose (jonatan x delišes) je ameriška sorta, ki jo je vzgojil F. How­lett na raziskovalni postaji Wooster v ameriški zvezni državi Ohio. V pride­lovanje je bil uveden leta 1944.

Rast: Drevo raste srednje bujno do bujno, ima srednje razprostrto rast vej in precej zračno krošnjo. Zahteva podlago M 9, na srednje bujnih in bujnih podlagah pozno zarodi. Proti škrlupu in jablanovi plesni je srednje odporen, za zimski mraz pa je srednje občutljiv.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno in kratko, malo za zlatim delišesom. Proti spomladanskim pozebam je srednje od­poren. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo koksova, elstar, zlati delišes, gloster idr.

Rodnost: Na M 9 zarodi v tretjem letu, nato rodi zmerno. Obilneje začne roditi šele po desetem letu starosti dreves. Nagnjen je k izmenični rodnosti.

Zorenje in trpežnost: Zori v zadnji de­kadi septembra, tik za zlatim delišesom. Uporaben je od novembra do maja. Je redka od kakovostnih sort, ki se tako dolgo ohranja v običajni sadni kleti.

Plod: Plodovi so debeli, ploščato okro­gli in rebrasti, s kratkimi do srednje dolgimi peclji. Koža je nekoliko hra­pava. Osnovna barva je rumenkasto ze­lena, v shrambi pa postane svetlo ru­mena. Krovna barva, ki pokriva 40 do 100 % površine kože, je temno rdeča, vendar manj privlačna kot pri idaredu. Jonatanove pege se pojavljajo le v nez­natnem obsegu. Meso je čvrsto, sočno, sladko-kiselkastega prijetnega okusa, s posebno aromo. Ni občutljiv za otiske in prevoze. Primeren je kot kakovostna namizna sorta za svežo porabo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	20.9.-1.10.	sladkokisel	DA	še ni na voljo

Sinonim: Crispin

Izvor: Mutsu (zlati delišes x indo) je japonska sorta. V pridelovanje so jo uvedli leta 1948.

Rast: Drevo raste zelo bujno in oblikuje ši­roke krošnje, ki so primerno obrasle. Za intenzivne nasade in vitko vreteno sta najprimernejši podlagi M 27 in M 9. Na M 26 in bujnejših podlagah pozno za­rodi. Zelo je občutljiv za škrlup, zlasti na plodovih, proti jablanovi plesni pa je odporen. Za zimski mraz je zelo občut­ljiv, podobno kot jonagold.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno, malo pred zlatim delišesom. Kot triploidna sorta ni uporaben za opraše­vanje drugih sort. Oprašujejo ga kok­sova, jonatan, gloster, delišes, lonjon, idared idr.
Mutsu se sam primerno ra­zredči, zato ga je treba le izjemoma ročno doredčiti.

Rodnost: Na M 27 zarodi v drugem letu, na M 9 pa v tretjem. V prvih letih rodi manj kot zlati delišes, pozneje pa ob intenzivni oskrbi po količini pridelka in manjši stopnji izmenične rodnosti ne­redko celo presega zlati delišes.

Zorenje in trpežnost: Zori v začetku ok­tobra. Uporaben je od novembra do sredine aprila.

Plod: Plodovi so debeli do zelo debeli, podolgovato okroglasti, z dolgim pec­ljem. Koža je gladka, brez rje, ob obira­nju zeleno rumenkasta, v shrambi pa postane rumena. Meso je čvrsto in to lastnost ohranja, v nasprotju z zlatim delišesom, skoraj do konca uporabno­sti. Ima sladek okus, z malo kisline in specifično aromo, ki nekaterim porabni­kom ugaja. Za otiske in prevoze je ne­koliko manj občutljiv kot zlati delišes. Primeren je za svežo porabo. Če so plodovi predebeli, se pogosto pojavlja grenka pegavost.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	5.8.-20.8.	sladkokisel	DA	še ni na voljo

Izvor. Summared je kanadska sorta, ki so jo v pridelovanje uvedli leta 1964. Vzgojil jo je K. Lapins na raziskovalni postaji Summerland z naravnim opraše­vanjem sorte summerland.

Rast: Drevo raste šibko do srednje bujno, le malo bujnejše od idareda. Za inten­zivne nasade mu ustrezata podlagi M9 in M 26, za pol intenzivne nasade tudi MM 106. Na M 27 raste prešibko. Zahteva kratko rez. Popolnoma ji ustreza zelo kratka severnoholandska rez. Za škrlup je zelo občutljiva, zlasti plodovi, za jablanovo plesen je srednje občut­ljiva, proti zimskemu mrazu pa je precej odporna.

Cvetenje in oplodnja. Cveti zelo zgodaj, najprej med sortami sadnega izbora Slovenije, kar šest dni pred zlatim deli­šesom, zato je tudi bolj izpostavljena spomladanskim pozebam. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo sorte vista bella, discovery, james grieve,.alkmene, kok­sova idr. Redčenju summareda je treba nameniti posebno pozornost - poleg kratke rezi ji koristita še kemično in ročno redčenje.

Rodnost. Na M 9 zarodi v drugem letu. Rodi zmerno do obilno, brez temelji­tega redčenja izmenično. Zahteva dva­kratno obiranje.

Zorenje in trpežnost. Zori v drugi dekadi­ avgusta. Uporabna je od konca avgusta do konca septembra, v dobri sadni kleti še dva do tri tedne v oktobru, kar je izredna trpežnost za poletno sorto.

Plod. Plodovi so drobni do srednje de­beli, podolgovato koničasti, z dolgimi peclji. Koža je gladka, povečini pokrita s temno rdečo pri kupno krovno barvo, z dobro vidnimi pikčastimi lenticelami. Osnovna zelena barva postane v kleti rumenkasta. Meso je čvrsto, drobnozr­nato, sočno, kiselkastega okusa, s pri­jetno aromo. Sodi med najboljše po­letne sorte. Za otiske in prevoze ni občutljiva. Primerna je za svežo porabo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	10.9.-20.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Sinonima: Kronprinz Rudolf, Kronprinz Rudolf von Osterreich

Izvor: Carjevič je po vsej verjetnosti domača slovenska sorta.

Rast: Drevo raste srednje bujno. Za škrlup je srednje občutljiv, proti jablanovi plesni in zimskemu mrazu pa je precej odporen (zaradi vitkega, srednje bujnega, gladkega in koničastega debla, odpornega proti mrazu). Drevesničarji so v Sloveniji v preteklosti uporabljali Carjeviča kot deblotvorca za številne sorte, razen za Bobovec, pečke plodov pa za vzgojo izenačenih sejancev.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgodaj. Za spomladanski mraz je občutljiv. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga James grive, Lepocvetka, Krivopecelj, Mošancelj, Londonski peping, Zlata parmena idr.

Rodnost: je zmerna do obilna in izmenična.

Zorenje in trpežnost: Zori v začetku oktobra. Uporaben je od novembra do pomladi.

Plod: Plodovi so srednje debeli, ploščato okrogli, s srednje dolgimi peclji. Osnovna barva gladke kože je svetlo zeleno rumena, na sončni strani le lahno rdeče nadahnjena. Meso je sočno, drobnozrnato, zelo topno, sladko-kiselkasto, brez posebne arome. Občutljiv je za otiske in prevoze. Uporaben je kot srednje kakovostno zimsko namizno jabolko, pa tudi za predelavo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	10.9.-20.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Poreklo: Sorta 'Topaz' je nastala s križanjem 'Rubin' x 'Vanda' leta 1984. Križanje in ksnejšo selekcijo je opravil dr. Tupy v inštitutu Strizovice ( Češka).

Rast: Drevo sorte 'Topaz' je srednje močne do močne rasti. V kasnejših letih se rast umiri. Obrašča se dobro s poganjki pod odprtim kotom.Poganjki so srednje dolgi, čokati in dokaj debeli. Je diploidna sorta.

Cvetenje in oplodnja: Cvetenje je pozno in je zmerno občutljiva za pozne pomladanske mrazove. Oprašujejo jo okrasne jablane kot je 'Evereste', pa tudi odporne namizne sorte 'Rosana', 'Rajka'...
Sorta 'Topaz' je odporna za jablanov škrlup, je pa malo občutljiva za jablanovo pepelovko (Podosphaera leucotrichfl).

Plod: Plodovi so srednje debeli, sploščeno okroglasli. Rumeno oranžna pokrovna barva v času obiranja od 30 do 60% površine ploda. Med skladiščenjem barva postane prikupnejša. Sortno tipična je mrežavost kožice v peceljni jamici in rahla voščenost povrhnjice, ki pa ni moteča.V časuobiranja so plodovi primerno trdi s približno 8 kg/cm2. Ob obiranju pokriva dokaj visoke sladkorne stopnje ( 13° Brix ) precej izrazita kislina. Na avstrijskem štajerskem zori nekaj dni prd Zlatim delišesom v zadnji dekadi septembra.
Dobro in dolgo se skladišči. Nagnjenost k fiziološkim boleznim ni znana.

Razširjenost in tržišče: Topaz je prva iz skupine na bolezni odpornih sort, ki jo sistematično promovirajo na tržišču in natančno načrtujejo pridelavo in prodajo. Pridelovalci so pogodbeno zavezani prodati pridelek pridruženim trgovcem. To velja za namizno kakovost in tudi za sadje namenjeno predelavi. Pridelovalci imajo pogodbeno zagotovljen odkup vseh pridelanih količin za obdobje sedmih let. Tako je nastal nekakšen klub Topaz, ki bi ga lahko primerjali s klubom 'Pink Lady'.

Na večini degustacij odpornih sort praviloma zaseda najvišja mesta.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	5.9.-20.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Sinonimi: parmenka, dobrinka, Gold­parmane, Winter goldparmaene, Reine des Reinettes, King of the Pippins

Izvor: je zelo stara angleška sorta, ki je bila pri nas v sadnem izboru do leta 1977.

Rast: Drevo raste v mladosti srednje bujno, pozneje pa rast močno pojema. Glavne veje, ki rastejo pod srednje širokimi koti, so povečini obrasle s kratkim rod­nim lesom in slabo s stranskimi vejami. V mladosti je treba z razpenjanjem, upogibanjem in zmernim krajšanjem vzgojiti ustrezno obraslo in široko kroš­njo. Najprimernejša podlaga je M 9. Na srednje bujnih in bujnih podlagah izra­zito izmenično rodi. Za škrlup, rak in krvavo uš je precej občutljiva, proti ja­blanovi plesni in zimskemu mrazu pa dosti odporna.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno. Proti spomladanskemu mrazu je srednje odporna. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo ontario, krivopecelj, lepocvetka, ja­mes grive, jonatan, ananasova reneta, šampanjska reneta idr. V letih z nadpov­prečno rodnostjo jo je treba redčiti, tako se zboljša kakovost plodov in zmanjšata izmenična rodnost ter izrivanje plodov pred obiranjem.

Rodnost: Na M 9 zarodi v tretjem letu, na srednje bujnih in bujnih podlagah pa v četrtem. V polni rodnosti rodi obilno vsako drugo leto. Potrebno je dvakratno obiranje.
Zorenje in trpežnost. Zori v prvi dekadi septembra. Uporabna je od sredine sep­tembra do konca novembra.

Plod: Plodovi so srednje debeli, okro­glasti, povečini pa topo koničasti, s krat­kimi in srednje dolgimi peclji. Osnovna zelenkasto rumena barva je bolj ali manj pokrita z rdečimi prižami. V shrambi postanejo plodovi zlato ru­meni, tako da živo rdeča barva še bolj izstopa. Meso je sočno, čvrsto, zelo prijetnega okusa, z usklajenim razmer­jem med sladkorjem in kislino ter z re­netno aromo. Za otiske in prevoze ni preveč občutljiva.
Sodi med visokoka­kovostne namizne sorte.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	1.9.-5.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Izvor: Alkmene (oldenburg x koksova oranžna reneta) je sorta, ki so jo vzgojili v Nemčiji in leta 1964 uvedli v pridelovanje.

Rast: Drevo raste srednje bujno, čokato, zbito, s kratkimi poganjki in sorazmerno debelim deblom. Za gojitveno obliko vitko vreteno mu ustrezata podlagi M 9 in M 26, za vretenast grm tudi MM 106. Srednje odporen je proti škrlupu, jablanovi plesni in zimskemu mrazu.

Cvetenje in oplodnja: Cveti zgodaj, malo za Jamesom grivom. Proti spomladanskemu mrazu je zmerno odporen. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga Vista bella, Discovery, Summared, James grive, Koksova, Idared idr. V letih z nadpovprečnim nastavkom jo je treba redčiti.

Rodnost: Na M 9 zarodi v drugem letu, na MM 106 pa v tretjem. Za Alkmene je značilno, da v prvih letih obilno cveti in le zmerno rodi. Nekoliko je nagnjen k izmenični rodnosti.

Zorenje in trpežnost: Zori konec avgusta ali v začetku septembra. Uporaben je kmalu po obiranju do začetka oktobra.

Plod: Plodovi so drobni, okroglasti, nekoliko sploščeni, pravilne oblike, s kratkimi peclji. Osnovna zeleno rumena barva je na sončni strani pokrita z marmorirano rdečo krovno barvo. V shrambi postane osnovna barva zlato rumena. Spominja na Koksovo oranžno reneto, le da je po zunanjosti lepši od nje, po okusu in vsebnosti kisline pa zaostaja za njo. Kot namizna sorta je namenjen za porabo pred Koksovo in tudi za predelavo v kakovostne izdelke.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	15.9.-25.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Sinonimi: boskop, boskopska lepotica, lepi boskop, Belle de Boscoop, Schoner aus Boscoop, krupna kožara.

Izvor: Je stara nizozemska sorta.

Rast: Drevo raste zelo bujno, na sejancu razvije orjaška drevesa s premerom krošnje več kot 10 m. Po odpornosti proti škrlupu se uvršča med najodpornejše stare sorte. Srednje občutljiv je za jablanovo plesen, raka in zimski mraz.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgodaj. Hladno in tudi vroče, suho vreme med cvetenjem mu ne ugaja. Ta sorta zahteva visoko zračno in zmerno talno vlažnost. Kot triploidna sorta ni uporabna za oplojevanje drugih sort. Oprašujejo ga Jonatan, Dolenjska voščenka, Krivopecelj, Carjevič idr.

Rodnost: Zarodi bolj pozno. V polni rodnosti rodi zmerno do obilno, precej redno do izmenično, odvisno od neugodnih ali ugodnih razmer med cvetenjem. Pri obilnem cvetenju in slabih razmerah za opraševanje rodi običajno slabše kot pri zmernem cvetnem nastavku in v dobrih razmerah. Potrebno je dvakratno obiranje, sicer plodovi precej odpadajo.

Zorenje in trpežnost: Zori konec septembra. Uporaben je od novembra do januarja, v dobrih, vlažnih kleteh do februarja.

Plod: Plodovi so debeli do zelo debeli, okroglasto ploščati, nepravilne oblike. Pecelj je kratek. Koža je hrapava, bolj ali manj rjasta, sicer pa zelenkasta, na sončni strani le včasih malo pordeči. Meso je čvrsto, grobozrnato. Ko postane užitno zrelo, je sočno, prijetnega kiselkastega okusa, s fino aromo. Sodi med visokokakovostne sorte. Za otiske in prevoze ni občutljiv. Primeren je za pol intenzivne nasade z minimalnim varstvom, plodovi so namenjeni za predelavo pa tudi svežo porabo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	20.7.-1.8.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Sinonim: Thurston August

Izvor: To je angleška sorta, ki so jo leta 1964 uvedli v pridelovanje.

Rast: Drevo raste srednje bujno, ima precej vodoravne veje in se slabo obrašča. Plodove razvija v grozdih, predvsem na koncih vej. Najbolj ji ustreza podlaga M 9. Na drugih podlagah pozno zaradi, plodovi pa so predrobni. Proti škrlupu in jablanovi plesni je precej odporna, občutljiva pa za zimski mraz in monilijo.

Cvetenje in oplodnja: Cveti zelo zgodaj, približno sočasno s sorto Summared. Občutljiv je za spomladanski mraz. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga Vista bella, James grive, Alkmene, Koksova, Idared idr. V prvih letih obilno cveti, vendar slabo rodi, pozneje pa včasih tako zarodi, da ga je treba redčiti, sicer razvije zelo drobne plodove.

Rodnost: Na M 9 zarodi v tretjem letu. Rodi zmerno, le izjemoma obilno. Potrebno je vsaj dvakratno obiranje.

Zorenje in trpežnost: Zori v začetku avgusta in je uporaben mesec dni, kar je zelo dolga trpežnost za poletno sorto.

Plod: Plodovi so drobni do srednje debeli, ploščato-okrogli, pravilne oblike, s srednje dolgimi peclji. Živo rdeča krovna barva pokriva 30 do 100 % površine kože. Meso je srednje sočno, prijetnega okusa.

Discovery je priljubljena poletna sorta za svežo porabo, dobra trpežna, neobčutljiva za otiske in prevoze, žal pa le zmerno rodi. V letih, ko se pojavlja rjavost plodov, pa že na drevesu razpoka in segnije precej plodov.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	15.9.-25.9.	kisel	DA	še ni na voljo

Izvor. To je stara francoska sorta.

Rast: Drevo raste bujno in razvija piramidalno gosto obraslo krošnjo. Proti škrlupu, jablanovi plesni, krvavi uši in zimskemu mrazu je odporen. Glede na to, da razvija tudi ravno, gladko deblo, so ga naši drevesničarji v prvi polovici tega stoletja največ uporabljali kot deblotvorca poleg Carjeviča, Mošanclja, Zlate parmene, Gorenjske voščenke in Baumanove renete.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno in ni posebno občutljiv za spomladanski mraz. Je triploidna sorta. Oprašujejo ga; Mošancelj, Baumanova reneta, Ontario, Zlata parmena, Lepocvetka idr.

Rodnost: Rodi zelo dobro, toda izmenično. Bolje rodi v hladnejših, vlažnejših, hribovitih legah kot v suhih območjih, ki mu nikakor ne ustrezajo.

Zorenje in trpežnost: Zori sredi oktobra, uporaben pa je od decembra do januarja, v globokih vlažnih kleteh izjemoma do aprila. V suhih prostorih plodovi močno venejo in že v januarju postanejo mehki kot goba.

Plod: Plodovi so srednje debeli, okroglasti, nekoliko sploščeni, nesimetrični, s kratkimi peclji. Koža je rumenkasto zelena, deloma ali povsem rjasta, na sončni strani temno rdeča do rjavo rdeča in marmorirana. Meso je na začetku uporabnosti čvrsto, sočno, prijetnega sladko-kiselkastega okusa, toda nekoliko trpkega. Nekateri porabniki ne marajo damasonke zaradi »kosmate« kože. Plodovi, čeprav niso občutljivi za otiske, ne prenašajo dobro prevozov po makedamskih cestah. Uporaben je za predelavo in domačo porabo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	23.8.-10.9..	sladek	DA	še ni na voljo

Sinonim: Gala delicious

Izvor: Gala je novozelandska sorta (kidd's orange x zlati delišes), ki jo je vzgojil H. Kidd v Greytownu na Novi Zelandiji.

Rast: Drevo raste srednje bujno in se dobro obrašča, podobno kot Zlati delišes. Podlaga M 9 ji zelo ustreza. Za škrlup in jablanovo plesen ni posebno občutljiva, za zimski mraz pa je srednje občutljiva.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno, dan pred Zlatim delišesom. Je diploidna sorta. Zelo dobro jo oprašujeta Jonatan in Gloster, pa tudi druge diploidne sorte. Pogosto zelo obilno cveti, zato je obvezno redčenje.

Rodnost: Na M 9 zarodi v drugem letu. Pri intenzivni oskrbi, ki obsega tudi temeljito redčenje, redno in zelo dobro rodi. Zahteva dvakratno obiranje.

Zorenje in trpežnost: Zori v začetku septembra, za Koksovo in pred Jonatanom. Uporabna je takoj po obiranju. Kljub temu da je poznojesenska sorta, se ohranja približno tako dolgo kot Zlati delišes, do januarja.

Plod: Plodovi so drobni do srednje debeli, drobnejši kot pri sorti Elstar, ploščato okrogli, nekoliko rebrasti. Pecelj je dolg in tanek. Koža je gladka, s svetlo rumeno osnovno in zelo prikupno svetlo rdečo krovno barvo, ki pokriva 40 do 70% površine kože. Meso je rumenkasto, hrustavo, sočno, aromatično in sladko, saj ima le malo več kisline kot Rdeči delišes. Plodovi niso občutljivi za otiske in prevoze. Gala je zelo prikupna poznojesenska namizna sorta.

Mutanti: Royal gala je bistveno bolj temno rdeče obarvana kot Gala, z izrazitimi progami. Plodovi so nekoliko debelejši od sorte Gala. Sorta je patentirana.

Imperial gala je nekoliko bolj intenzivno obarvana, z manj izrazitimi progami kot Royal gala, sicer pa se bistveno ne razlikuje od nje.

Regal je razlito rdeče obarvan, brez prog in je bolj podoben Jonatanu kot sorti Gala.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	20.9.-30.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Sinonim: gloster 69

Izvor: Gloster (glocken apfel x richared) je nemška sorta, ki so jo leta 1969 uvedli v pridelovanje. Vzgojila sta jo Loewe in Saure na sadjarski raziskovalni postaji v Jorku v Nemčiji.

Rast: Drevo raste zelo bujno in razvija precej pokončne, slabo obrasle veje. Zato je poleg zimske rezi potrebna še poletna rez junija in avgusta, po potrebi obročkamo, zarezujemo nad neodgnanimi brsti, dosledno upogibamo in uporabljamo le šibke podlage, predvsem M 9. Za škrlup je zelo občutljiv, zlasti na plodovih, proti jablanovi plesni in zimskemu mrazu pa je odporen.

Cvetenje in oplodnja: Cveti zelo pozno, saj praktično končuje cvetenje jablan pri nas. Proti spomladanskim pozebam je odporen. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga sorte Vista bella, Koksova, Elstar, Jonatan, Zlati delišes, Melrose, idr. V letih s prav dobrim in obilnim nastavkom je treba redčiti kemično in ročno.

Rodnost: Na M 9 zarodi v drugem letu in nato pri intenzivni oskrbi redno in obilno rodi, podobno kot Zlati delišes. Brez redčenja pa je nagnjen k izmenični rodnosti. Zaradi neenakomernega dozorevanja ga je treba dvakrat obirati.

Zorenje in trpežnost: Zori konec septembra ali v začetku oktobra. Plodovi se zelo različno ohranjajo, neobičajno debeli le mesec dni, srednje debeli pa do šest mesecev. Pet do deset odstotkov plodov, ki imajo odprte muhe, plesni v peščišču. Te spoznamo že na drevesu po bistveno temnejši barvi kože. Treba jih je prej obrati in takoj porabiti.

Plod: Plodovi so debeli do zelo debeli. Po gladki koži in rdeči barvi, ki pokriva skoraj vso površino, spominjajo na očetno sorto Richared, po kiselkastem okusu pa na materino sorto Glocken apfel, vendar je kislina bistveno milejša. Peclji so srednje dolgi. Pred obiranjem plodovi le neznatno odpadajo. Za otiske in prevoze ni posebno občutljiv. Namenjen je za svežo porabo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	15.9.-30.9.	sladkokisel	DA	še ni na voljo

Sinonima: lebelova, Jacques Lebel Izvor. To je stara francoska sorta.

Rast: Drevo raste bujno in razvija široke kroš­nje s skoraj vodoravnimi ogrodnimi ve­jami. Za škrlup je zmerno občutljiv, proti jablanovi plesni in zimskemu mrazu pa je odporen. Ustreza za ek­stenzivne nasade na višjih položajih, na ne preveč vetrovnih legah.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgo­daj. Kot triploidna sorta ni uporabna za opraševanje drugih sort. Dobro ga oplo­jujejo baumanova reneta, koksova oranžna reneta, lepocvetka, zlata par­mena, jonatan, beličnik, ontario idr.

Rodnost: Zgodaj zarodi. Rodi skoraj vsako leto, vendar je pridelek zelo obi­len vsako drugo leto.

Zorenje in trpežnost: Zori v drugi polo­vici septembra. Uporaben je od oktobra do decembra.

Plod: Plodovi so debeli do zelo debeli, ploščato okrogli, nekoliko rebrasti, ne­pravilne oblike, s kratkimi do srednje dolgimi peclji. Koža je gladka, ob pec­lju rjasta. Osnovna barva kože je ze­lena, pozneje pa porumeni. Krovna, rdeče prižasta barva pokriva le manjši del površine kože. Meso je sočno, kisel­kasto, brez posebne arome in se uvršča v tretjo kakovostno skupino.
Uporaben je predvsem za predelavo in domačo porabo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	10.9.-25.9.	sladkokisel	DA	še ni na voljo

Izvor: Je ameriška sorta, ki so jo dobili s križanjem jonatana z rdečim delišesom. Začel se je širiti tudi po Evropi in smo ga pri nas sprejeli v sadni izbor kot poskusno sorto.

Plod: Jonadel ima debelejše plodove kot jonatan. Rumena osnovna barva je v ugodnih okoliščinah povsem prekrita z rdečo barvo, po okusu pa za jonatanom le malo zaostaja.

Zorenje: Jabolka so zrela konec septembra in se obdržijo v hladilnici do konca marca.

Rast: Drevo raste srednje bujno, zgodaj zarodi in rodi redno.

Odpornost: Za škrlup je ta sorta manj občutljiva od rdečega delišesa, proti jablanovi plesni pa je srednje odporna. Za pegavost plodov je občutljivejša kot jonatan.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	15.9.-30.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Sinonimi: jonathan, kralj Filip, Filip Rik, Halonošanka zimnjaja, Oslamovskoje

Izvor: jonatan je stara ameriška sorta, ki jo je Ph. Rick vzgojil iz semena sorte esopus spitzenberg. Ime jonathan je do­bila leta 1826.

Rast: Drevo raste šibko do srednje bujno in razvija majhne, precej goste krošnje z vitkimi, visečimi vejami. Za sodobne goste nasade mu najbolj ustrezata pod­lagi M 9 in M 26, za pol intenzivne na­sade pa tudi srednje bujne podlage M 7, MM 106 in MM 111. Proti škrlupu je srednje odporen, za jablanovo plesen pa zelo občutljiv, saj sodi med najob­čutljivejše sorte. Za zimski mraz je sred­nje občutljiv.

Cvetenje in oplodnja. Cveti pozno, malo za zlatim delišesom. Proti spomla­danskim pozebam je precej odporen. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga koksova, zlati delišes, gloster, lonjon, idared idr. Da dosežemo ustrezno debe­lost plodov, ga moramo redčiti kemično in ročno, vendar ne smemo pretiravati, saj so predebeli plodovi manj trpežni in bolj dovzetni za jonatanove pege.

Rodnost: je zgodnja, redna in obilna. Zaradi sorazmerno drobnih plodov pri­delek ni tako obilen kot pri zlatem deli­šesu.

Zorenje in trpežnost. Zori sredi septem­bra. Uporaben je od oktobra do aprila.

Plod: Plodovi so drobni do srednje de­beli, okroglasto koničasti, s kratkimi peclji. Koža je gladka, pri močnejšem pojavu jablanove plesni pa hrapava za­radi mrežaste rje. Osnovno zeleno ru­menkasto barvo, ki postane v shrambi svetlo rumena, pokriva bolj ali manj rdeča krovna barva. V zasenčenih delih krošnje ostanejo plodovi večinoma ze­leni. Meso je čvrsto, sočno, drobnozr­nato, skladnega sladko-kiselkastega okusa, s prijetno aromo. Sodi med naj­boljše zimske sorte. Za otiske in pre­voze ni občutljiv. Primeren je za svežo porabo in za predelavo.

Mutacije: Blackjon je ameriška mutacija jonatana, ki se prej in intenzivno temno rdeče obarva, drevo pa raste malo bujneje.
Watson jonathan je kanadska mutacija jonatana. Plodovi so skoraj po vsej površini pokriti z intenzivno rdečo krovno barvo. Zaradi prikupne barve in malo boljše rodnosti jo najbolj priporočajo v Švici, Avstriji, Nemčiji in Italiji.Jonared je ameriška mutacija jonatana, ki se zgodaj in večinoma po vsej povr­šini temno rdeče obarva.Rode jonathan heines se je med števil­nimi nizozemskimi mutanti jonatana pokazal kot najboljši glede barve, veli­kosti in oblike plodov.
Jonnee je ameriška mutacija blackjona, od njega se razlikuje po tem, da se teden dni prej in bolj intenzivno rdeče obarva.
Jonathan cooper sel. 2 je ameriški indu­cirani spur mutant jonatana, ki hitreje zaradi in je manj občutljiv za jablanovo plesen.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	20.9.-30.9.	kiselkast	DA	še ni na voljo

Sinonimi: london peping, London pep­ping, London Peppen

Izvor: je zelo stara angleška sorta, znana od leta 1580.

Rast: Drevo raste srednje bujno. Za škrlup je zelo občutljiv, za jablanovo plesen in zimski mraz pa srednje.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno in dolgo, zato večkrat uide spomladan­skemu mrazu. Je diploidna sorta. Opra­šujejo ga ontario, ananasova reneta, zlata parmena, krivopecelj, koksova oranžna reneta, mošancelj, jonatan idr.
Rodnost. Zarodi zgodaj in nato pri in­tenzivni oskrbi rodi redno in obilno.

Zorenje in trpežnost: Zori okrog 10. oktobra. Uporaben je od decembra do aprila.

Plod: Plodovi so srednje debeli, zelo težki, ploščato okrogle oblike, z značil­nimi petimi rebri ob muhi. Pecelj je srednje dolg. Koža je gladka, zelenkasto rumena, pozneje postane slamnato ru­mena. Na sončni strani imajo le neka­teri plodovi manjšo površino pokrito z bakreno rdečo krovno barvo. V shrambi postanejo plodovi mastni. Meso je čvrsto, drobnozrnato, topno, odličnega sladko-kiselkastega okusa, s prijetno aromo. Plodovi so občutljivi za otiske, pri prevozu pa je potrebna posebna previdnost. Sodi med visoko­kakovostne namizne sorte, vendar so jo spodrinile nove, lepše in za prevoze manj občutljive sorte.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	20.8.-25.8.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Izvor: Prima je ameriška sorta, ki so jo vzgojili z večkratnim križanjem 14 sort in selekcij, vključno z divjo, proti škrlupu popolnoma odporno jablano Malus floribunda.  V pridelovanje so jo uvedli leta 1969.

Rast: Drevo raste bujno in razvija goste kroš­nje. Za vitko vreteno ji v intenzivnih nasadih ustreza podlaga M 9, za polin­tenzivne ali celo ekstenzivne nasade in vretenast grm ali okrogle krone pa pod­lage MM 106, MM 111 in sejanec. Proti škrlupu je popolnoma odporna, za ja­blanovo plesen je zmerno občutljiva, proti zimskemu mrazu pa je srednje od­porna.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgo­daj. Proti spomladanskemu mrazu je zelo odporna. Je diploidna sorta. Opra­šujejo jo vista bella, jerseymac, james grive, lord lambourne, priolov delišes, zlati delišes,
idared idr. Potrebno je ob­vezno redčenje.

Rodnost: Na M 9 zarodi v drugem letu, na MM 106 pa v tretjem. Rodi zelo do­bro, vendar izmenično. Potrebno je dvakratno obiranje.

Zorenje in trpežnost: Zori konec avgu­sta ali v začetku septembra. Ob obira­nju so plodovi zelo čvrsti, vendar se že v dveh tednih precej omehčajo. Upo­rabna je do začetka oktobra.

Plod: Plodovi so drobni do srednje de­beli, po obliki in barvi podobni jona­tanu. Peclji so srednje dolgi. Pred obira­njem plodovi zelo malo odpadajo. Meso je sočno, z osvežujočim kiselka­stim okusom, brez posebne arome. V nekaterih letih se v mesu in na povr­šini kože pojavljajo grenke ali vdrte pege. Plodovi niso občutljivi za otiske in prevoze. Zaradi odpornosti je brez intenzivnega varstva uporabna kot sred­nje kakovostna namizna sorta in za pre­delavo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	1.9.-20.9.	kiselkast	DA	še ni na voljo

Sinonimi: priolov žlahtnik, priolova ple­menka, Priol's Delicious

Izvor: Priolov delišes (laboska banana x james grive) je prva jugoslovanska sorta, priznana leta 1967. Na Inštitutu za sadjarstvo v Mariboru jo je vzgojil J. Priol.

Rast: Drevo raste tršato, šibko do srednje bujno, s precej navpičnimi, kratkimi, debelimi poganjki, podobno kot james grive. Za intenzivne nasade in vitko vreteno mu ustrezata podlagi M 9 in M 26, za pol intenzivne nasade z vrete­nastim grmom in okroglimi kronami pa tudi podlage MM 106, MM 111, M 11 in sejanec. Ob vzgoji krošenj moramo na­meniti posebno pozornost doslednemu upogibanju poganjkov in vej. V tem primeru pozneje zmerna rez ne bo zah­tevna. Proti škrlupu in jablanovi plesni je precej odporen, zato je zlasti prime­ren za hišne vrtove in polintenzivne na­sade, saj lahko z minimalnim številom škropljenj pridelamo kakovostna jabolka. Za zimski mraz je zmerno občutljiv.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgo­daj in je zmerno občutljiv za spomla­danske pozebe. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga lord lambourne, kok­sova, jonatan, zlati delišes, lonjon, ja­mes grive idr. Priolov delišes razvije iz posameznega socvetja 3 do 6 plodov. Pred obiranjem se nadštevilni plodovi zaradi debeljenja in kratkih pecljev izri­vajo in predčasno odpadajo. Zato ga je treba obvezno redčiti tudi v letih s pod­povprečnim nastavkom. Poleg kemič­nega redčenja priporočamo v zadnji de­kadi junija še ročno.

Rodnost: Na M 9 zarodi v drugem letu, na MM 106 pa v tretjem. Pri oskrbi, ki obsega tudi redčenje, precej redno in dobro rodi, sicer pa je nagnjen k izme­nični rodnosti. Potrebno je najmanj dvakratno obiranje.

Zorenje in trpežnost: Zori v prvi dekadi septembra in je uporaben do decembra.

Plod: Plodovi so srednje debeli, ploš­čato okroglaste oblike. Pecelj je kratek. Z redčenjem in dvakratnim obiranjem zmanjšamo odpadanje plodov na mini­mum. Koža je rumeno zelena, v shrambi pa postane voščeno rumena. Meso je sočno, sladko-kiselkastega pri­jetnega okusa, s fino aromo. Plodovi so občutljivi za otiske, zato je treba med obiranjem in prevozi pazljivo ravnati z njimi. Priolov delišes je kakovostno namizno jesensko jabolko, pomemben je zato, ker sodi po odpornosti proti boleznim med najodpornejše sorte slo­venskega sadnega izbora.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	1.7.-15.7.	sladkokisel	DA	še ni na voljo

Izvor: Vista bella je ameriška sorta. Vzgojila sta jo L. Hough in C. Bailey z večkratnim križanjem različnih sort na raziskovalni postaji v New Brunswicku v ameriški zvezni državi New Jersey. V pridelovanje je bila uvedena leta 1974.

Rast: Drevo raste zelo bujno. Sodi med naj­bujnejše sorte, čeprav ni triploidna. Najbolj ji ustreza podlaga M 9. Na sred­nje bujnih in bujnih podlagah pozno zarodi. Pri gojitveni obliki vitkega vre­tena je treba paziti, da razdalje med poganjki na provodniku niso prevelike, kar se lahko zgodi pri dolgi rezi, ker se slabo obrašča. Za škrlup je zelo občut­ljiva, zlasti plodovi. Občutljiva je tudi za jablanovo plesen, proti zimskemu mrazu pa je precej odporna.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgo­daj. Proti spomladanski pozebi pa je kljub temu precej odporna, saj je v letih z zmernimi pozebami nadpovprečno rodila v primerjavi s konkurenčnimi po­letnimi sortami. Ima odlično kaliv pelod in je uporabna za opraševanje srednje do srednje pozno cvetočih sort. Oprašu­jejo jo discovery, james grive idr. Zori izrazito v grozdih, kar povzroča zelo močno predčasno odpadanje plodov. Zato sta temeljito redčenje cvetja in plo­dičev ter intenzivno varstvo pogoja za gospodarno pridelovanje te zgodnje sorte.

Rodnost: Na M 9 zarodi v tretjem letu, na srednje bujnih in bujnih podlagah pa v četrtem do petem. Na splošno zelo dobro rodi. Brez temeljitega redčenja je nagnjena k izmenični rodnosti. Po­trebno je najmanj dvakratno obiranje.

Zorenje in trpežnost: Zori v tretji dekadi julija in je uporabna takoj po obiranju, čez 10 do 14 dni.

Plod: Plodovi so drobni, okroglasto ploščate oblike, bolj ali manj nepra­vilne. Pecelj je srednje dolg. Koža je gladka. Osnovna barva je zelenkasto rumena, krovna, in pokriva 50 do 80% površine kože, pa je razlita, temno rdeča z vijoličastim poprhom. Meso je sočno, sladko-kiselkastega, v primerjavi z drugimi zgodnjimi sortami nadpov­prečnega okusa.
Vista bella je kako­vostna poletna sorta prikupnega videza, primerna za takojšnjo svežo porabo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	25.8.-10.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Izvor: Elstar (zlati delišes x ingrid marie) je nizozemska sorta, ki so jo vzgojili na inštitutu v Wageningenu in jo leta 1975 uvedli v pridelovanje. Drevo raste bujno in razvija goste krone. Za sodobne goste nasade in vitko vreteno ji ustreza podlaga M9. Za boljše obarvanje plodov je treba opraviti poletno rez malo pred obiranjem, konec avgusta. Doslej se ni pokazalo, da bi bila občutljiva za škrlup in jablanovo plesen. Poganjki pozno dozorevajo, zato jo je treba le zmerno in pravočasno gnojiti z dušikom, sicer grozi nevarnost zimskih pozeb v mrzlih zimah.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno, kljub temu je občutljiv za spomladanske pozebe. Je diploidna sorta in dober opraševalec za sorte iz skupine Rdečega in Zlatega delišesa ter Glostra.

Rodnost: Na M 9 zarodi v drugem letu in nato redno ter obilno rodi. Zahteva dvakratno obiranje.

Zorenje in trpežnost: Zori okrog 10. septembra, teden dni pred Jonatanom. Uporaben je od sredine septembra do decembra.

Plod: Plodovi so srednje debeli, ploščato okrogli, pravilne oblike in zelo izenačeni. Peclji so srednje dolgi do dolgi. Osnovna barva je rumenkasta, v shrambi pa postane zlato rumena. Krovna barva je prikupno svetlo rdeče progasta, ki pa se v zasenčenih kronah ne pojavlja. Meso je sočno, prijetnega kislo-sladkega okusa, z nežno aromo. Pri organoleptičnih ocenah si je pogosto z Jonagoldom delil najboljša mesta. Kot visokokakovostna jesenska sorta je primerna za svežo uporabo.

Mutacija: Red elstar je bolj intenzivno rdeče obarvana mutacija Elstra, ki jo je na Nizozemskem odkril sadjar L. Micheelsen leta 1981. Plodovi se intenzivno rdeče obarvajo teden dni pred Elstrom.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	25.9.-10.10.	kiselkast	DA	še ni na voljo

Izvor: Idared (jonatan x wagener) je ameriška sorta, ki so jo leta 1942 uvedli v pridelovanje. Vzgojil jo je L. Verner na raziskovalni postaji Moscow v zvezni državi Idaho v ZDA.

Rast: Drevo je srednje bujno, s srednje raz­prostrto rastjo. Za intenzivne nasade in vitko vreteno ji ustrezata podlagi M 9 in M 26, za pol intenzivne nasade in vrete­nast grm MM 106. in MM 111, za okro­gle krone in poldebelne nasade tudi M 11 in sejanec. Za škrlup in zimski mraz je srednje občutljiv, za jablanovo plesen pa zelo, le malo manj kot jona­tan.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgo­daj. Za spomladanski mraz je srednje občutljiv. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga james grive, koksova, jonatan, zlati delišes idr. Redčiti ga je treba le izje­moma.

Rodnost: Na M 9 zarodi v drugem letu in nato pri intenzivni oskrbi rodi redno, zelo zanesljivo in obilno.

Zorenje in trpežnost: Zori v začetku ok­tobra. Uporaben je od decembra do konca junija.

Plod: Plodovi so debeli, okroglasti in nekoliko sploščeni, s srednje dolgimi peclji. Koža je gladka in pravzaprav vsa pokrita s pri kupno svetlo rdečo krovno barvo. Meso je sočno, čvrsto, prijetnega kiselkastega okusa, brez posebne arome. Za otiske in prevoze ni posebno občutljiv. Kot srednje kakovstna, zelo trpežna sorta je primerna za svežo po­rabo in za predelavo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	15.8.-30.8.	kiselkast	DA	še ni na voljo

Sinonim: Fruhe Cox Orangenrenette

Izvor. To je stara angleška sorta, ki je v razmnoževanju od leta 1890.

Rast: Drevo raste šibko do srednje bujno s precej navpičnimi vejami in srednje gostimi krošnjami. Najbolj mu ustrezata podlagi M 26 in MM 106 ter vretenast grm kot gojitvena oblika. Na M 9, zlasti na težkih tleh, hitra oslabi. Proti škrlupu in zimskemu mrazu je precej odporen, za jablanovo plesen pa je zmerno ob­čutljiv.

Cvetenje in oplodnja: Cveti zgodaj, pet dni pred zlatim delišesom. Za spomla­danski mraz je zmerno občutljiv. Je di­ploidna sorta in dober opraševalec za zgodaj in srednje zgodaj cvetoče sorte. Oprašujejo ga vista bella, discovery, summared, alkmene, lord lambourne, priolov delišes, koksova, idared idr. Ja­mes grieve se običajno sam dobro ra­zredči in ga je treba le izjemoma ročno doredčiti.

Rodnost: Celo na srednje bujni podlagi MM 106 zaradi že v drugem letu, nato pa redno in obilno rodi. Potrebno je najmanj dvakratno obiranje, sicer se plodovi radi izrivajo in predčasno odpa­dajo.
Zorenje in trpežnost. Zori v začetku zadnje dekade avgusta. Uporaben je od konca avgusta do sredine septembra.

Plod: Plodovi so srednje debeli, okro­glasto podolgovati, proti muhi zožani. Peclji so srednje dolgi. Osnovna barva gladke kože je ob obiranju zelenkasta, le na sončni strani redkokdaj rdeče pro­gasta. V shrambi postanejo plodovi slamnato rumeni. Meso je sočno, čvr­sto, z osvežujočim kiselkastim okusom in prijetno aromo. Za otiske in prevoze je zelo občutljiv. Primeren je za svežo porabo in predelavo, vendar ga je treba uporabiti v dveh do treh tednih, sicer postanejo plodovi mokasti in začno po­kati.

Mutacija: Red grieve neumann je bolj intenzivno rdeče progasta mutacija jamesa griva, ki zori nekaj dni za njim in je nekoliko manj rodna, po drugih lastnostih pa se bistveno ne razlikuje od izhodiščne sorte.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	10.9.-30.9.	Kislosladek	DA	še ni na voljo

Izvor: Jonagold (zlati delišes x jonatan) je splošno znana, v Evropi precej razšir­jena ameriška sorta, ki so jo vzgojili na raziskovalni postaji Geneva v državi New York in jo leta 1968 uvedli v pride­lovanje.

Rast: Drevo raste bujno in razvija široke kroš­nje. Sadike so obrasle s številnimi dol­gimi predčasnimi poganjki, ki oklepajo široke kote, zato je zelo primeren za gojenje vitkega vretena v sodobnih go­stih nasadih na podlagi M27 in M 9. Bujnejše podlage od teh zagoste nasade niso primerne, saj je bujno rast zelo težko zaustaviti in uskladiti z dobro rodnostjo. Za škrlup in jablanovo plesen je srednje občutljiv, zimski mraz pa zelo.

Cvetenje in oplodnja. Cveti srednje pozno, dva dni pred zlatim delišesom. Za spomladanske pozebe je zelo občut­ljiv. Kot triploidna sorta ni uporaben za opraševanje drugih sort. Oprašujejo ga vista bella, koksova, elstar, gloster, mel­rose, delišes idr. Redčenje je potrebno le v letih, ko obilno zarodi.

Rodnost. Na M9 zarodi v drugem letu, nato pa ob intenzivni oskrbi redno in zelo dobro rodi. Da dosežemo ustrezno obarvanost plodov, jo je treba obirati dva do trikrat in opraviti druge ukrepe, kot sta uporaba retardantov in poletna rez.

Zorenje in trpežnost. Zori v zadnji de­kadi septembra. Uporaben je od obira­nja do konca novembra ali decembra. Po tem času postanejo plodovi prezreli in mastni.

Plod. Plodovi so debeli do zelo debeli, pravilne okroglaste, malo sploščene oblike, z dolgim pecljem. Osnovna barva kože je zelenkasto rumena, po dozorevanju pa postane svetlo rumena. Delež oranžno rdeče krovne barve je odvisen od ugodne sončne lege nasada, osvetljenosti krošnje, vremena, oskrbe in optimalnega časa obiranja. Meso je sočno, fine konsistence, prijetnega sladko-kiselkastega okusa s srednje izra­ženo aromo. Drobni plodovi in plodovi brez rdeče barve so podpovprečnega, plehkega okusa. Uporabni so le za pre­delavo. Za otiske in prevoze je srednje
občutljiv. Sodi med visoko kakovostne namizne sorte, uporaben pa je tudi za predelavo.

Rdeče obarvane mutacije: Poglavitna pomanjkljivost jonagolda je nezadostna obarvanost plodov, zato se v zadnjih letih pojavljajo v preskušanju in tudi že v proizvodnji številne bolj ali manj intenzivno rdeče obarvane muta­cije, ki so jih odkrili sadjarji v proizvod­nih nasadih jonagolda. Naj na kratko opišemo nekatere najpomembnejše. Večina teh je patentirana in jih bomo pri nas lahko razmnoževali le po podpisu licenčnih pogodb.
Wilmuta je nizozemska mutacija, ki so jo odkrili na raziskovalni postaji Wilhe­minadorp leta 1980. Plodovi so neko­liko bolj intenzivno progasto rdeči v pri­merjavi z izvirnim jonagoldom.
Jonagold van leur je svetlo rdeča muta­cija, ki jo je odkril nizozemski sadjar C. van Leur Ob obiranju imajo ti plodovi­
večjo površino kože rdeče obar­vano kot plodovi wilmute.
Jonica je zahodnonemška mutacija, ki jo je našel sadjar in drevesničar G. Schneider. Plodovi so za 25 do 30% bolj pokriti s svetlo rdečo razlito krovno barvo kot pri izvirnem jonagoldu, po obliki pa so nekoliko bolj sploščeni.
King jonagold je belgijska mutacija, ki jo je odkril drevesničar Jo Nicolai leta 1981. Plodovi so intenzivno rdeče obar­vani, podobni jonici, in nekoliko sploš­čeni.Daliguy je francoska umetno inducirana mutacija s približno 50% intenzivno rdeče krovne barve.
Jonagold - haidegg je temno rdeča av­strijska mutacija jonagolda z nekoliko sploščenimi plodovi, ki so jo dobili z obsevanjem cepičev jonagolda.
Jonagold de coster je temno rdeče obar­vana mutacija jonagolda, ki jo je odkril znani belgijski sadjarski strokovnjak J. de Coster.
Jonagored je med doslej odkritimi muta­cijami jonagolda najbolj temno rdeča, skoro po vsej površini obarvana muta­cija. V svojem sadovnjaku v Belgiji jo je našel Jo Morren. Po rodnosti, okusu in obliki plodov se ne razlikuje od izvir­nega jonagolda.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	20.8.-30.8.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Izvor: Lobo je stara kanadska sorta iz leta 1906. Odbrali so jo izmed sejan­cev, vzgojenih z naravnim opraševa­njem sorte mcintosh.

Rast: Drevo raste šibko do srednje bujno in razvija redkejšo krošnjo. Na M 9, zlasti na težkih tleh, raste prešibko, zato mu bolj ustrezata podlagi M 26 in MM 106, tudi za sodobne goste nasade. Na teh podlagah ga lahko sadimo tako gosto kot bujne sorte na M 9. Zahteva kratko rez, saj to spodbuja novo rast in tako dosežemo ustrezno zgostitev krošnje.Za škrlup in jablanovo plesen je srednje občutljiv, proti zimskemu mrazu pa je zmerno odporen.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno. Za spomladanski mraz je občut­ljiv. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga koksova, jonatan, zlati delišes, gloster idr. Da preprečimo izrivanje plodov, ga moramo obvezno redčiti.

Rodnost: Zarodi zgodaj, celo na srednje bujni podlagi MM 106 že v drugem letu. Rodi zelo dobro in precej redno. Po­trebno je dvakratno obiranje.
Zorenje in trpežnost. Zori v prvi dekadi septembra in je uporaben od obiranja do novembra.

Plod: Plodovi so srednje debeli, ploš­čato okrogli, precej pravilne oblike. Pe­celj je srednje dolg. Plodovi zore v groz­dih in se brez redčenja in dvakratnega obiranja izrivajo. Koža je gladka, z ra­zlito karminasto rdečo krovno barvo, ki pokriva 80 do 100% površine kože. Voščeni poprh daje barvi nekoliko vijo­ličast odtenek. Meso je drobnozrnato, sočno, sladko-kiselkastega okusa, z aro­mo, značilno za sorte skupine mcin­tosh, ki nekaterim porabnikom ugaja.
Plodovi so občutljivi za otiske in pre­voze.
Kot jesenska sorta je uporabna za svežo porabo v septembru in oktobru.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	15.9.-30.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Izvor: Lonjon (londonski peping x jona­tan) je slovenska oziroma jugo­slovanska sorta, uradno priznana in vpi­sana v register novih sort leta 1975. Križanje je leta 1949 na Inštitutu za sadjarstvo v Mariboru opravil J. Priol, selekcijo pa je nadaljeval in končal J. Črnko.

Rast: Drevo raste srednje bujno, le nekoliko bujnejše od idareda. Za vitko vreteno v intenzivnih nasadih na peščeni ilovici mu najbolj ustreza podlaga M 26, neko­liko manj MM 106. Na M 9, zlasti na težjih tleh, raste prešibko. Za polinten­zivne nasade in okrogle krone ustrezata podlagi MM 111 in sejanec. Proti škr­lupu je srednje odporen, za jablanovo plesen pa srednje občutljiv. Občutljiv je za zimski in spomladanski mraz, zato ga ne smemo saditi na mrazišča, temveč na višje, blago nagnjene, sončne polo­žaje.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo prima, koksova, zlati delišes, gloster, delišes idr. V prvih letih rodnosti se lonjon sam razredči, v polni rodnosti pa je treba plodiče redčiti kemično ali vsaj ročno, sicer so plodovi predrobni in zbiti v grozdih.

Rodnost: Na MM 106 in M 26 zarodi v tretjem letu. Za lonjon je značilno, da v prvih letih obilno cveti in le zmerno rodi, po desetem letu pa obilneje in precej redno. Priporočamo dvakratno obiranje.
Zorenje in trpežnost. Zori konec sep­tembra ali v začetku oktobra, uporaben pa je od novembra do sredine marca.

Plod: Plodovi so srednje debeli, ploš­čato okrogle oblike. Pecelj je kratek. Pri nadpovprečni rodnosti se plodovi brez redčenja zmerno izrivajo. Osnovna barva kože je zelena do zeleno rumena, po dozorevanju okrog novega leta pa postane zlato rumena. Prikupna svetlo rdeča krovna barva z lahno nakazanimi progami pokriva do tri četrtine površine kože. Meso je čvrsto, sočno, odličnega renetnega okusa, s fino aromo. Pri de­gustacijah je po okusu dosegel pogosto najboljše ocene. Obiramo ga izredno lahko in hitro, tako da je delovni učinek daleč nadpovprečen. Plodovi so ob obi­ranju zelo čvrsti in so odporni za otiske, zelo dobro prenašajo prevoze. Lonjon je visokokakovostno jabolko za svežo porabo. Porabniki, ki ga spoznajo, ga ponovno kupujejo za ozimnico. Zdravi plodovi izredno malo gnijejo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	1.10.-5.10.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Izvor. Majda (jonatan x golden noble) je jugoslovanska sorta, ki je bila uradno priznana in vpisana v register novih sort leta 1986. Križanje je J. Priol začel leta 1947 na Inštitutu za sadjar­stvo v Mariboru, selekcijo pa je nadalje­val in končal J. Črnko.

Rast: Drevo raste v mladosti bujnejše od zla­tega delišesa in manj bujno od glostra. Zaradi obilne rodnosti se pozneje po bujnosti bolj približa zlatemu delišesu, zato jo uvrščamo med srednje bujne sorte. Za intenzivne nasade in vitko vre­teno ji najbolj ustreza M 9, za polinten­zivne nasade in vretenast grm MM 106 in MM 111, za okrogle krone pa tudi M 11 in sejanec. Proti škrlupu je srednje odporna, za jablanovo plesen pa sred­nje občutljiva. Če so plodovi poškodo­vani, je zmerno občutljiva za monilijo. Na MM 111 je odporna proti zimskemu mrazu, na MM 106 pa je v zelo ostrih zimah zmerno občutljiva. Ustrezajo ji sončni položaji in nekoliko nagnjene sadjarske lege, kjer se tudi plodovi bolje obarvajo.

Cvetenje in oplodnja. Cveti srednje pozno. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo priolov delišes, koksova, zlati delišes,
gloster idr. Majda se sama ustrezno ra­zredči, zato jo je treba le izjemoma neznatno ročno doredčiti.

Rodnost. Na M 9 zarodi v drugem letu, na MM 106 pa v tretjem. V prvih letih rodnost ni v sorazmerju z obilnim cvete­njem, po petem letu je zelo dobra in redna, celo boljša od idareda. Če jo obiramo dovolj pozno, teden dni za idaredom, zadostuje enkratno obiranje.
Zorenje in trpežnost. Zori v drugi de­kadi oktobra, uporabna je od decembra do marca ali aprila.

Plod. Plodovi so srednje debeli do de­beli, precej pravilne, okroglaste in malo sploščene oblike. Pecelj je kratek, kljub temu se plodovi skoraj ne izrivajo za­radi enakomerne razporejenosti po krošnji. Osnovna barva kože je zelena, pozneje postane zeleno rumena. Krovna barva, ki pokriva četrtino do tri četrtine površine kože je karminasto marmorirano rdeča. Okus je prijeten, kiselkast, osvežujoč, kar prija zlasti ob koncu zime. Plodovi so ob obiranju zelo čvrsti, odporni proti otiskom in do­bro prenašajo prevoze. Uporabna je kot namizno, dietno jabolko, priljubila se je tistim porabnikom, ki imajo radi bolj kiselkasta jabolka. Po okusu in odpor­nosti spominja na stare domače sorte. Ker je meso odporno proti oksidacijskim procesom in ne potemni, je zelo pri­merna tudi za predelavo, za kašast sok, čežano, kompot, pite in drugo pecivo, z ultrafiltracijo tudi za jabolčni koncen­trat.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	20.9.-25.9.	sladkokisel	DA	še ni na voljo

Izvor: Melrose (jonatan x delišes) je ameriška sorta, ki jo je vzgojil F. How­lett na raziskovalni postaji Wooster v ameriški zvezni državi Ohio. V pride­lovanje je bil uveden leta 1944.

Rast: Drevo raste srednje bujno do bujno, ima srednje razprostrto rast vej in precej zračno krošnjo. Zahteva podlago M 9, na srednje bujnih in bujnih podlagah pozno zarodi. Proti škrlupu in jablanovi plesni je srednje odporen, za zimski mraz pa je srednje občutljiv.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno in kratko, malo za zlatim delišesom. Proti spomladanskim pozebam je srednje od­poren. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo koksova, elstar, zlati delišes, gloster idr.

Rodnost: Na M 9 zarodi v tretjem letu, nato rodi zmerno. Obilneje začne roditi šele po desetem letu starosti dreves. Nagnjen je k izmenični rodnosti.

Zorenje in trpežnost: Zori v zadnji de­kadi septembra, tik za zlatim delišesom. Uporaben je od novembra do maja. Je redka od kakovostnih sort, ki se tako dolgo ohranja v običajni sadni kleti.

Plod: Plodovi so debeli, ploščato okro­gli in rebrasti, s kratkimi do srednje dolgimi peclji. Koža je nekoliko hra­pava. Osnovna barva je rumenkasto ze­lena, v shrambi pa postane svetlo ru­mena. Krovna barva, ki pokriva 40 do 100 % površine kože, je temno rdeča, vendar manj privlačna kot pri idaredu. Jonatanove pege se pojavljajo le v nez­natnem obsegu. Meso je čvrsto, sočno, sladko-kiselkastega prijetnega okusa, s posebno aromo. Ni občutljiv za otiske in prevoze. Primeren je kot kakovostna namizna sorta za svežo porabo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	20.9.-1.10.	sladkokisel	DA	še ni na voljo

Sinonim: Crispin

Izvor: Mutsu (zlati delišes x indo) je japonska sorta. V pridelovanje so jo uvedli leta 1948.

Rast: Drevo raste zelo bujno in oblikuje ši­roke krošnje, ki so primerno obrasle. Za intenzivne nasade in vitko vreteno sta najprimernejši podlagi M 27 in M 9. Na M 26 in bujnejših podlagah pozno za­rodi. Zelo je občutljiv za škrlup, zlasti na plodovih, proti jablanovi plesni pa je odporen. Za zimski mraz je zelo občut­ljiv, podobno kot jonagold.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno, malo pred zlatim delišesom. Kot triploidna sorta ni uporaben za opraše­vanje drugih sort. Oprašujejo ga kok­sova, jonatan, gloster, delišes, lonjon, idared idr.
Mutsu se sam primerno ra­zredči, zato ga je treba le izjemoma ročno doredčiti.

Rodnost: Na M 27 zarodi v drugem letu, na M 9 pa v tretjem. V prvih letih rodi manj kot zlati delišes, pozneje pa ob intenzivni oskrbi po količini pridelka in manjši stopnji izmenične rodnosti ne­redko celo presega zlati delišes.

Zorenje in trpežnost: Zori v začetku ok­tobra. Uporaben je od novembra do sredine aprila.

Plod: Plodovi so debeli do zelo debeli, podolgovato okroglasti, z dolgim pec­ljem. Koža je gladka, brez rje, ob obira­nju zeleno rumenkasta, v shrambi pa postane rumena. Meso je čvrsto in to lastnost ohranja, v nasprotju z zlatim delišesom, skoraj do konca uporabno­sti. Ima sladek okus, z malo kisline in specifično aromo, ki nekaterim porabni­kom ugaja. Za otiske in prevoze je ne­koliko manj občutljiv kot zlati delišes. Primeren je za svežo porabo. Če so plodovi predebeli, se pogosto pojavlja grenka pegavost.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	5.8.-20.8.	sladkokisel	DA	še ni na voljo

Izvor. Summared je kanadska sorta, ki so jo v pridelovanje uvedli leta 1964. Vzgojil jo je K. Lapins na raziskovalni postaji Summerland z naravnim opraše­vanjem sorte summerland.

Rast: Drevo raste šibko do srednje bujno, le malo bujnejše od idareda. Za inten­zivne nasade mu ustrezata podlagi M9 in M 26, za pol intenzivne nasade tudi MM 106. Na M 27 raste prešibko. Zahteva kratko rez. Popolnoma ji ustreza zelo kratka severnoholandska rez. Za škrlup je zelo občutljiva, zlasti plodovi, za jablanovo plesen je srednje občut­ljiva, proti zimskemu mrazu pa je precej odporna.

Cvetenje in oplodnja. Cveti zelo zgodaj, najprej med sortami sadnega izbora Slovenije, kar šest dni pred zlatim deli­šesom, zato je tudi bolj izpostavljena spomladanskim pozebam. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo sorte vista bella, discovery, james grieve,.alkmene, kok­sova idr. Redčenju summareda je treba nameniti posebno pozornost - poleg kratke rezi ji koristita še kemično in ročno redčenje.

Rodnost. Na M 9 zarodi v drugem letu. Rodi zmerno do obilno, brez temelji­tega redčenja izmenično. Zahteva dva­kratno obiranje.

Zorenje in trpežnost. Zori v drugi dekadi­ avgusta. Uporabna je od konca avgusta do konca septembra, v dobri sadni kleti še dva do tri tedne v oktobru, kar je izredna trpežnost za poletno sorto.

Plod. Plodovi so drobni do srednje de­beli, podolgovato koničasti, z dolgimi peclji. Koža je gladka, povečini pokrita s temno rdečo pri kupno krovno barvo, z dobro vidnimi pikčastimi lenticelami. Osnovna zelena barva postane v kleti rumenkasta. Meso je čvrsto, drobnozr­nato, sočno, kiselkastega okusa, s pri­jetno aromo. Sodi med najboljše po­letne sorte. Za otiske in prevoze ni občutljiva. Primerna je za svežo porabo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	25.6.-29.7.	kiselkast	DA	še ni na voljo

Sinonimi: petrovaca, naliv belji, Weisser KIarapfel, Transparente Jaune, papirovka

Izvor: Je stara ruska sorta, ki se je razširila po vsem svetu in jo ponekod še zdaj gojijo. Pri nas smo jo med redkimi starimi sortami obdržali v vseh slovenskih sadnih izborih do leta 1977, nato so jo spodrinile druge zgodnejše in bolj rdeče obarvane sorte (Close, Stark earliest) ali debelejše (Lodi), vendar se tudi te v praksi niso najbolje obnesle, zato beličnik še vedno razmnožujejo nekatere naše drevesnice.

Rast: Drevo raste šibko, zato mu bolj ustrezajo srednje bujne podlage M 7, MM 106 in MM 111 kot pa šibko rastoče. Proti škrlupu je precej odporen, za jablanovo plesen, zimski mraz in rak pa je občutljiv.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgodaj. Občutljiv je za spomladanske pozebe. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo Carjevič, Lepocvetka, Dolenjska vošcenka, Zlata parmena, Ananas, Londonski peping idr. Redčenje je potrebno v letih z nadpovprečno rodnostjo, da tako zboljšamo kakovost plodov in zmanjšamo močno odpadanje.

Rodnost: Na MM 106 zarodi v drugem letu in nato zmerno in redno rodi, izjemoma tudi nekoliko izmenično. Obirati ga je treba večkrat.

Zorenje in trpežnost: Zori v drugi polovici julija. Po obiranju so plodovi uporabni približno deset dni. Čas uporabnosti lahko s postopnim obiranjem podaljšamo na tri do štiri tedne, saj zori neenakomerno.

Plod: Plodovi so drobni, izjemoma srednje debeli, okroglasti, proti muhi zoženi, nekoliko rebrasti, nepravilne oblike, z dolgim pecljem. Koža je bledo zelenkasta do belo rumenkasta. Po belkasti barvi je dobila tudi ime. Meso je prhko, prijetnega kiselkastega okusa, za zelo zgodnjo sorto celo nadpovprečnega. V shrambi postanejo plodovi kmalu mokasti in začno pokati. Občutljiv je za otiske, med prevozi moramo z njim pazljivo ravnati.

Cenjena je predvsem zaradi zgodnjega dozorevanja in za to obdobje zadovoljivega okusa.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	5.10.-10.10.	kisel	DA	še ni na voljo

Sinonimi: bobovac, timočanka, Grosser Rheinischer Bohnapfel

Izvor: Je verjetno nemška sorta.

Rast: Drevo raste srednje bujno in oblikuje okroglasto piramidalno krono s premerom okrog osem metrov. Za škrlup in zimski mraz je srednje občutljiv, proti jablanovi plesni pa je odporen.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno in zelo dolgo, zato pogosto uide spomladanskim pozebam. Kot triploidna sorta ni primerna za oplojevanje drugih sort. Oprašujejo ga Lepocvetka, Dolenjska voščenka, Carjevič, Ontario, Jonatan, Krivopecelj, Mošancelj idr.

Rodnost: Pozno zarodi, nato pa obilno rodi, toda izrazito izmenično.

Zorenje in trpežnost: Zori v zadnji dekadi oktobra. Uporaben je od januarja do junija.

Plod: Plodovi so drobni do srednje debeli, valjasti, proti muhi zoženi, s kratkimi peclji. Osnovna barva kože je zelena, pozneje postane zelenkasto rumena in je le na sončni strani nekoliko pokrita z zamolklo rdečimi prižami. Meso je trdo in se šele po novem letu nekoliko omehča. Okus je sladko-kiselkast, trpek in brez posebne arome, zato sodi med gospodarske sorte za predelavo.

V zadnjih letih se je ponovno povečalo povpraševanje po sadikah bobovca zaradi velikih potreb sadno- predelovalne industrije po industrijskih jabolkih. Proti otiskom je izredno odporen in odlično prenaša daljše prevoze. Med obema vojnama, ko še ni bilo kakovostnih sort, ki so dobro prenašale prevoze, in zlasti ne tako rodovitnih, so ga iz Slovenije na veliko izvažali na manj zahtevne trge.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	25.9.-1.10.	kisel	DA	še ni na voljo

Sinonimi: mašanka, mašancgar, Mišen­ske, Steirischer Maschansker
Izvor sorte ni natančno ugotovljen. Ver­jetno se je pojavila na Štajerskem, od koder se je razširila na Češko, kjer je dobila ime.

Rast: Drevo raste šibko do srednje bujno in razvije okrogle krošnje z dolgimi, tan­kimi, povešenimi rodnimi šibicami. Za škrlup je zelo občutljiv,  za zimski mraz pa srednje, proti jablanovi plesni je zelo odporen.

Cvetenje in oplodnja. Cveti srednje pozno. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga carjevič, koksova oranžna reneta, krivopecelj, dolenjska voščenka, lon­donski peping, ontario, jonatan, lepo­cvetka, šampanjska reneta idr.

Rodnost. Zarodi zelo pozno, šele okrog desetega leta, nato pa obilno rodi vsako drugo leto.

Zorenje in trpežnost. Zori sredi oktobra, uporaben pa je od januarja do maja.

Plod. Plodovi so drobni, le izjemoma srednje debeli. Značilni mošancljevi plodovi so podolgovati, nekoliko zo­ženi proti peclju in muhi, manj značilni pa so ploščato okrogli ali okrogli. Ob­stajajo namreč trije tipi mošanclja; prvi najpomembnejši, ki ima nekoliko debe­lejše plodove, se je razširil zlasti na območju Slovenskih goric, druga dva tipa s ploščatimi in okroglimi plodovi pa imata drobnejše plodove, zato sta manj pomembna. Ob obiranju so plodovi ze­lenkasto rumeni, pozneje postanejo zlato rumeni, na sončni strani nekoliko rjavo rdeče nadahnjeni. Meso vseh ti­pov je čvrsto, sočno, prijetnega vinsko kiselkastega okusa, z značilno aromo. Ni občutljiv za otiske in odlično prenaša prevoze. Znano je, da so mošancelj iz­važali iz Slovenije celo v Indijo. Mošan­celj je bil cenjen kot namizna sorta in za predelavo v jabolčnik. Odličen je tudi za kompot, ker se koščki ne razkuhajo. Po drugi svetovni vojni so mošancelj izrinile nove sorte z lepširni in debelej­širni plodovi ter boljšo rodnostjo.

Gambovec

Na ljubljanskem območju najdemo mo­šanclju podobno sorto, imenovano gambovec. Ta ima še drobnejše in bolj okroglaste plodove, ki so po okusu ne­koliko slabši od štajerskega mošanclja.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	17.8.-25.8.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Sinonimi: grafenštajnka, Grave Slije, Blumen Calvill, Haferapfel, Hedbavky, Grafenščanskoe, Paradis Apfel, Grafen­steiner

Izvor: izvira iz severozahodne Evrope. Ni natančno znano, ali je nemška ali danska sorta, nekateri pa domnevajo, da je bila prinesena iz Italije.

Rast: drevo raste zelo bujno. Na sejancu raz­vije ogromna drevesa s premerom kro­šenj več kot 10 m, zarodi pa zelo pozno. Zato ga je treba cepiti na M 9. Na M 27 še ni preskušen. Občutljiv je za škrlup, jablanovo plesen, rak in zim­ski mraz.

Cvetenje in oplodnja: Cveti zgodaj. Za spomladanski mraz je občutljiv. Kot triploidna sorta ni uporaben za oploje­vanje drugih sort. Oprašujejo ga lepo­cvetka, jonatan, dolenjska voščenka, carjevič, beličnik idr.

Rodnost: Celo na M 9 zarodi pozno, nato pa zmerno in neredno rodi. Po­trebno je dvakratno obiranje.

Zorenje in trpežnost: Zori konec avgu­sta ali v začetku septembra. Uporaben je kmalu po obiranju in zdrži do konca oktobra.

Plod: Plodovi so srednje debeli, okro­glasto ploščati, rebrasti, nepravilne oblike, s kratkimi in srednje dolgimi peclji. Koža je gladka, zelenkasto ru­mena, pokrita z rdečimi progami. V shrambi postanejo plodovi bolj inten­zivno rumeni in nekoliko mastni. Meso je precej sočno, drobno zrnato, topno, vinsko sladko-kiselkastega okusa, s pri­jetno aromo. Čeprav sodi med najbolj kakovostne namizne sorte, jo v zadnjem času le malo razmnožujejo zaradi pod­povprečne rodnosti.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	17.9.-22.9.	sladek	DA	še ni na voljo

Sinonimi: kanatka, pariserca, kanadska reneta, Canada Renette, Reinette Blanche du Canada, Ramburrenette

Izvor: Natančen izvor te sorte ni znan, verjetno pa je iz Francije.

Rast: Drevo raste v mladosti bujno, pozneje pa zmerno. Razvije zelo široke krošnje s skoraj vodoravnimi vejami, obraslimi povečini s kratkim rodnim lesom. Zato je krošnja redka. Proti škrlupu in jabla­novi plesni je srednje odporna, za mo­nilijo in krvavo uš pa občutljiva.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno in dolgo, zato le malokdaj pozebe. Kot triploidna sorta ni uporabna za oploje­vanje drugih sort. Oprašujejo jo krivo­pecelj, londonski peping, dolenjska voščenka, jonatan, ananasova reneta, lepocvetka idr.

Rodnost: Zarodi srednje zgodaj, nato rodi zmerno, pa tudi izmenično.

Zorenje in trpežnost: Zori konec sep­tembra, uporabna pa je od sredine okto­bra do januarja ali februarja.

Plod: Plodovi so debeli do zelo debeli, ploščato okrogli, z bolj ali manj izraže­nimi rebri. Pecelj je kratek. Koža je večinoma hrapava, svetlo zelena ali svetlo rumena, pozneje pa močneje po­rumeni, na sončni strani z rožnato bronznim odtenkom. Značilne so velike rjaste pikice zvezdaste oblike. Zaradi hrapave kože se plodovi v shrambi močno zgubajo že v januarju. Meso je ob obiranju čvrsto, pozneje postane prhko, odličnega sladko-kiselkastega okusa, z renetno aromo. Za otiske in prevoze ni občutljiva. Kanadka je bila nekdaj cenjena kot visokokakovostna namizna sorta, zdaj pa so jo izrinile s trga lepše in rodnejše nove sorte.

Mutaciji: Obstajata dve mutaciji kanadke: Bela kanadka (Reinette Blanche du Ca­nada) ima plodove z bolj izraženimi rebri in svetlo rjavo rumeno barvo kože; Siva kanadka (Reinette Grise du Ca­nada) ima bolj ploščate plodove z manj izraženimi rebri ali brez njih, koža pa je sivkasto zelenkasta.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	1.10.-10.10.	kisel	DA	še ni na voljo

Sinonimi: krivopeteljka, Reinisher Krummstiel, porenski krivopecelj

Izvor. Je stara nemška sorta.

Rast: Drevo raste bujno in razvija široko kroš­njo z dolgimi vodoravnimi ali celo navzdol zavitimi vejami. Zaradi take ra­sti ni primeren za pritlična drevesa, saj že pri srednje visokem deblu segajo veje pogosto do tal. Veje so krhke, zato se rade lomijo pod težo plodov ali snega. Za škrlup in zimski mraz je srednje ob­čutljiv, proti jablanovi plesni pa je pre­cej odporen.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno. Za spomladanski mraz je precej odporen. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga dolenjska voščenka, carjevič, james grive, jonatan, ananasova reneta, zlata parmena, ontario, londonski peping idr.

Rodnost: Zarodi srednje pozno in nato rodi obilno, toda izmenično.

Zorenje in trpežnost: Zori v začetku ok­tobra, uporaben pa je od novembra do aprila.

Plod: Zelo debeli plodovi postanejo mokasti že v novembru, zato jih je treba izločiti in kmalu porabiti. Normalno de­beli plodovi pa so zelo trpežni. Plodovi so debeli do zelo debeli, podolgovato ovalni, s kratkimi peclji. Pogosto pecelj pritiska mesna grbica, zato raste po­ševno, od tod tudi ime. Koža je gladka, bleščeča. Osnovno zelenkasto rumeno barvo, ki pozneje postane svetlo ru­mena, deloma pokrivajo živo rdeče priže. Meso je čvrsto, sočno, prijetnega osvežujočega kiselkastega okusa, brez posebne arome. Za otiske in prevoze ni občutljiv. To je gospodarska sorta, na­menjena za predelavo in svežo porabo, kot trpežna srednje kakovostna namizna sorta primerna predvsem za domačo uporabo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	10.10.-15.10.	kisel	DA	še ni na voljo

Sinonim: Ontarioapfel

Izvor: ni natančno ugotovljen. Verjetno je ameriška sorta, po nekaterih virih pa kanadska.

Rast: Drevo raste srednje bujno do šibko. Proti škrlupu in krvavi uši je precej od­poren, za jablanovo plesen, rak, moni­lijo in zimski mraz pa je občutljiv.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgo­daj. Za spomladanski mraz je precej odporen. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga londonski peping, zlata parmena, le­pocvetka, koksova oranžna reneta, mo­šancelj, ananasova reneta, dolenjska voščenka, šampanjska reneta idr.

Rodnost: Hitro zarodi in nato zelo do­bro rodi, toda izmenično.

Zorenje in trpežnost: Zori v zadnji de­kadi oktobra. Uporaben je od decembra do junija.

Plod: Plodovi so debeli do zelo debeli, okroglasto ploščati, z zaobljenimi rebri od muhe do peclja. Koža je gladka, zelenkasta, pozneje postane slamnato rumena, na sončni strani neznatno por­deči. Za ontario je značilen modrikasto vijoličast poprh. Meso je mehko, sočno, precej kislo in nekoliko aromatično. Za otiske so plodovi občutljivi in le s pazlji­vim spravilom jih v dobri sadni kleti lahko ohranimo lepe in nepoškodovane do junija. Zaradi dobre rodnosti, dolge trpežnosti in boljšega okusa kot bobo­vec je ontario dobra stara sorta, ki je uporabna kot namizno jabolko za do­mače potrebe in za predelavo. Ob no­vih, lepših in okusnejših sortah pa ni več primerna za intenzivno sadjarstvo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	10.9.-20.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Sinonimi: besniška voščenka, krajnska voščenka, martin-vrharica, voskovača

Izvor: Je stara gorenjska lokalna sorta.

Rast: Drevo raste zelo bujno in razvija visoke, okroglasto piramidalne in goste krošnje. Dobro reagira na vsakoletno redčenje pregostih vej in poganjkov. V letih z obilnimi spomladanskimi padavinami jo škrlup prizadene, odporna pa je proti jablanovi plesni, raku in krvavi uši.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo pozno cvetoče sorte, kot so jonatan, mošan­celi, krivopecelj idr.

Rodnost: Zarodi že v tretjem letu, nato pa obilno rodi vsako drugo leto.

Zorenje in trpežnost: Zori sredi oktobra. Uporabna je od januarja do julija.

Plod: Plodovi so debeli, okroglasto ploščati, nesimetrični, ob muhi rebrasti, s kratkimi peclji. Koža je gladka, svetlo rumena, na sončni strani živo rumena in nekoliko rožnate barve. Plodovi dobijo v shrambi voščeno prevleko, od tod tudi ime. Meso je čvrsto, sočno in kislo. V shrambi se ostrina kisline omili in okus nekoliko zboljša. Plodovi niso ob­čutljivi za otiske in prevoze. Gorenjska voščenka je gospodarska, rodovitna, precej odporna sorta, primerna za pre­delavo in domače potrebe kot namizna, zelo trpežna sorta slabše kakovosti, toda boljša od bobovca.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	18.9.-25.9.	sladkokisel	DA	še ni na voljo

Sinonimi: zlatni delišes, Golden Deli­cius, začotnoe prevozhodnoe.

Izvor. Zlati delišes je približno sto let stara ameriška sorta, ki  se  je zaradi od­ličnih proizvodnih in prilagodljivih spo­sobnosti razširila po vsem svetu.

Rast: Drevo raste srednje bujno, z razpro­strto, zmerno gosto krošnjo. Zlati deli­šes na M 9  je idealna kombinacija glede rasti in rodnosti za sodobne goste na­sade z vitkim vretenom kot gojitveno obliko. Podlaga M 27 je prešibka za zlati delišes, podlage M 26, M 7 in MM 106 pa pridejo v poštev za vrete­nast grm in okrogle krone. Za škrlup je zelo občutljiv, proti jablanovi plesni je odporen, proti zimskemu mrazu pa je srednje odporen.

Cvetenje in oplodnja. Cveti srednje pozno. Proti spomladanskemu mrazu je zelo odporen. Je diploidna sorta in do­ber opraševalec. Oprašujejo ga vista bella, koksova, elstar, jonatan, gloster, melrose, delišes, richared, lonjon, idared  idr. V polni rodnosti je treba zlati delišes redčiti kemično in ročno.    _
Rodnost.  Na  podlagi M 9 zarodi v drugem letu, nato pa redno in obilno rodi pod pogo­rjem, da intenzivno oskrbo obvezno do polnjuje tudi redčenje. Sodi med naj­bolj rodovitne sorte. Brez redčenja rodi izmenično.

Zorenje in trpežnost. Zori v zadnji de­kadi septembra, uporaben pa je od ok­tobra do januarja. Po tem času se meso omehča in koža zguba.

Plod; Plodovi so srednje debeli do de­beli, podolgovato kopasti, simetrični, z dolgimi tankimi peclji. Ob obiranju je koža zeleno rumena, v shrambi postane zlato rumena. Sicer gladka koža po­stane v posameznih letih bolj ali manj hrapava glede na obseg rjaste prevleke, ki je odvisna od vremena, nihanja suhih in vlažnih obdobij in uporabe škropiv. Meso je sočno, sladkega okusa, z blago kislino in aromatično. Plodovi so občut­ljivi na otiske in prevoze. Uporaben je kot namizna sorta in zapredelavo, zlasti drobnejši plodovi, ki so plehkega okusa.

Mutacije, križanci in selekcije; Poleg izvirnega zlatega delišesa je v pre­skušanju in deloma že v proizvodnji več mutacij križancev in selekcij zlatega delišesa, ki so bolj ali manj odporni proti rjavenju kože; od teh so najpo­membnejši zlati delišes klon B, zlati delišes klon A, smoothee, lutz golden, belgolden, lysgolden, ed gould golden, blushing golden, reinders in badami golden. Od naštetih sta pri nas razšir­jena dva: zlati delišes klon B in smoot­hee.
Zlati delišes klon B je švicarska selekcija zlatega delišesa, ki je rodnejši, toda tudi bolj nagnjen k rjavosti kože kot smoot­hee, vendar je bistveno manj rjast kot klon A ali izvirni zlati delišes. Po drugih lastnostih pa je podoben izvirnemu zla­temu delišesu.
Smoothee je ameriški standardni mutant zlatega delišesa iz leta 1967, ki ima precej gladko kožo, zato je primeren za nižje lege, kjer se rjavost pogosteje po­javlja.

Goldspur (auvil spur) je ameriški spur mutant zlatega delišesa, ki smo ga pri nas po letu 1970 množično razmnože­vali na srednje bujnih podlagah. Izkuš­nje so pokazale, da je bolj nagnjen k rjavenju kože kot zlati delišes, razen tega rodi izrazito izmenično in manj kot zlati delišes na M 9, zato ga zdaj prav­zaprav ne razmnožujemo več, čeprav v nasadih ne potrebuje opore.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	10.9.-20.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Sinonima: Kronprinz Rudolf, Kronprinz Rudolf von Osterreich

Izvor: Carjevič je po vsej verjetnosti domača slovenska sorta.

Rast: Drevo raste srednje bujno. Za škrlup je srednje občutljiv, proti jablanovi plesni in zimskemu mrazu pa je precej odporen (zaradi vitkega, srednje bujnega, gladkega in koničastega debla, odpornega proti mrazu). Drevesničarji so v Sloveniji v preteklosti uporabljali Carjeviča kot deblotvorca za številne sorte, razen za Bobovec, pečke plodov pa za vzgojo izenačenih sejancev.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgodaj. Za spomladanski mraz je občutljiv. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga James grive, Lepocvetka, Krivopecelj, Mošancelj, Londonski peping, Zlata parmena idr.

Rodnost: je zmerna do obilna in izmenična.

Zorenje in trpežnost: Zori v začetku oktobra. Uporaben je od novembra do pomladi.

Plod: Plodovi so srednje debeli, ploščato okrogli, s srednje dolgimi peclji. Osnovna barva gladke kože je svetlo zeleno rumena, na sončni strani le lahno rdeče nadahnjena. Meso je sočno, drobnozrnato, zelo topno, sladko-kiselkasto, brez posebne arome. Občutljiv je za otiske in prevoze. Uporaben je kot srednje kakovostno zimsko namizno jabolko, pa tudi za predelavo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	10.9.-20.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Poreklo: Sorta 'Topaz' je nastala s križanjem 'Rubin' x 'Vanda' leta 1984. Križanje in ksnejšo selekcijo je opravil dr. Tupy v inštitutu Strizovice ( Češka).

Rast: Drevo sorte 'Topaz' je srednje močne do močne rasti. V kasnejših letih se rast umiri. Obrašča se dobro s poganjki pod odprtim kotom.Poganjki so srednje dolgi, čokati in dokaj debeli. Je diploidna sorta.

Cvetenje in oplodnja: Cvetenje je pozno in je zmerno občutljiva za pozne pomladanske mrazove. Oprašujejo jo okrasne jablane kot je 'Evereste', pa tudi odporne namizne sorte 'Rosana', 'Rajka'...
Sorta 'Topaz' je odporna za jablanov škrlup, je pa malo občutljiva za jablanovo pepelovko (Podosphaera leucotrichfl).

Plod: Plodovi so srednje debeli, sploščeno okroglasli. Rumeno oranžna pokrovna barva v času obiranja od 30 do 60% površine ploda. Med skladiščenjem barva postane prikupnejša. Sortno tipična je mrežavost kožice v peceljni jamici in rahla voščenost povrhnjice, ki pa ni moteča.V časuobiranja so plodovi primerno trdi s približno 8 kg/cm2. Ob obiranju pokriva dokaj visoke sladkorne stopnje ( 13° Brix ) precej izrazita kislina. Na avstrijskem štajerskem zori nekaj dni prd Zlatim delišesom v zadnji dekadi septembra.
Dobro in dolgo se skladišči. Nagnjenost k fiziološkim boleznim ni znana.

Razširjenost in tržišče: Topaz je prva iz skupine na bolezni odpornih sort, ki jo sistematično promovirajo na tržišču in natančno načrtujejo pridelavo in prodajo. Pridelovalci so pogodbeno zavezani prodati pridelek pridruženim trgovcem. To velja za namizno kakovost in tudi za sadje namenjeno predelavi. Pridelovalci imajo pogodbeno zagotovljen odkup vseh pridelanih količin za obdobje sedmih let. Tako je nastal nekakšen klub Topaz, ki bi ga lahko primerjali s klubom 'Pink Lady'.

Na večini degustacij odpornih sort praviloma zaseda najvišja mesta.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	5.9.-20.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Sinonimi: parmenka, dobrinka, Gold­parmane, Winter goldparmaene, Reine des Reinettes, King of the Pippins

Izvor: je zelo stara angleška sorta, ki je bila pri nas v sadnem izboru do leta 1977.

Rast: Drevo raste v mladosti srednje bujno, pozneje pa rast močno pojema. Glavne veje, ki rastejo pod srednje širokimi koti, so povečini obrasle s kratkim rod­nim lesom in slabo s stranskimi vejami. V mladosti je treba z razpenjanjem, upogibanjem in zmernim krajšanjem vzgojiti ustrezno obraslo in široko kroš­njo. Najprimernejša podlaga je M 9. Na srednje bujnih in bujnih podlagah izra­zito izmenično rodi. Za škrlup, rak in krvavo uš je precej občutljiva, proti ja­blanovi plesni in zimskemu mrazu pa dosti odporna.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno. Proti spomladanskemu mrazu je srednje odporna. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo ontario, krivopecelj, lepocvetka, ja­mes grive, jonatan, ananasova reneta, šampanjska reneta idr. V letih z nadpov­prečno rodnostjo jo je treba redčiti, tako se zboljša kakovost plodov in zmanjšata izmenična rodnost ter izrivanje plodov pred obiranjem.

Rodnost: Na M 9 zarodi v tretjem letu, na srednje bujnih in bujnih podlagah pa v četrtem. V polni rodnosti rodi obilno vsako drugo leto. Potrebno je dvakratno obiranje.
Zorenje in trpežnost. Zori v prvi dekadi septembra. Uporabna je od sredine sep­tembra do konca novembra.

Plod: Plodovi so srednje debeli, okro­glasti, povečini pa topo koničasti, s krat­kimi in srednje dolgimi peclji. Osnovna zelenkasto rumena barva je bolj ali manj pokrita z rdečimi prižami. V shrambi postanejo plodovi zlato ru­meni, tako da živo rdeča barva še bolj izstopa. Meso je sočno, čvrsto, zelo prijetnega okusa, z usklajenim razmer­jem med sladkorjem in kislino ter z re­netno aromo. Za otiske in prevoze ni preveč občutljiva.
Sodi med visokoka­kovostne namizne sorte.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	10.9.-20.9.	kisel	DA	še ni na voljo

Sinonimi: rumeni belfler, Jellow Bellflo­wer, Bellefleur jaune, Gelber Bellefleur, Krasocvet

Izvor: Izvira iz ameriške zvezne države New Jersey.

Rast: Drevo raste v mladosti bujno, pozneje srednje bujno. Ima značilno rast z dolgimi, tankimi, povešenimi vejami. Cvet je bel z roza odtenkom, je velik in zelo lep, od tod tudi ime. V novejšem času jo le redkokje razmnožujejo, prej pa so jo gojili le na sejancu. Občutljiva je za škrlup in krvavo uš, srednje občutljiva za monilijo in jablanovo plesen, proti zimskemu mrazu pa je precej odporna.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno, kljub temu je občutljiva za spomladanski mraz in slabo vreme pred cvetenjem in med njim. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo Carjevič, Koksova oranžna reneta, Mošancelj, Ananasova reneta, Ontario, Jonatan, Zlata parmena idr.

Rodnost: Na sejancu zarodi v petem ali šestem letu, nato dokaj redno in zelo dobro rodi.

Zorenje in trpežnost: Zori konec septembra, uporabna pa je od sredine oktobra do februarja.

Plod: Plodovi so srednje debeli do debeli, podolgovati, nekoliko nesimetrični, proti muhi zožani, rebrasti, s kratkimi do srednje dolgimi peclji. Koža je slamnato rumena, le na sončni strani neznatno rdeče nadahnjena. V shrambi postane mastna. Ima značilne rjave pikice, ki postanejo na sončni strani rdečkaste. Meso je sočno, sladko-kiselkastega, prijetnega okusa in aromatično. Ob obiranju so plodovi precej čvrsti, pozneje pa postanejo nežni in občutljivi za otiske in prevoze. Lepocvetka je kakovostna stara namizna sorta, ki so jo spodrinile nove, lepše in manj občutljive sorte.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	15.9.-25.9.	kisel	DA	še ni na voljo

Izvor. To je stara francoska sorta.

Rast: Drevo raste bujno in razvija piramidalno gosto obraslo krošnjo. Proti škrlupu, jablanovi plesni, krvavi uši in zimskemu mrazu je odporen. Glede na to, da razvija tudi ravno, gladko deblo, so ga naši drevesničarji v prvi polovici tega stoletja največ uporabljali kot deblotvorca poleg Carjeviča, Mošanclja, Zlate parmene, Gorenjske voščenke in Baumanove renete.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno in ni posebno občutljiv za spomladanski mraz. Je triploidna sorta. Oprašujejo ga; Mošancelj, Baumanova reneta, Ontario, Zlata parmena, Lepocvetka idr.

Rodnost: Rodi zelo dobro, toda izmenično. Bolje rodi v hladnejših, vlažnejših, hribovitih legah kot v suhih območjih, ki mu nikakor ne ustrezajo.

Zorenje in trpežnost: Zori sredi oktobra, uporaben pa je od decembra do januarja, v globokih vlažnih kleteh izjemoma do aprila. V suhih prostorih plodovi močno venejo in že v januarju postanejo mehki kot goba.

Plod: Plodovi so srednje debeli, okroglasti, nekoliko sploščeni, nesimetrični, s kratkimi peclji. Koža je rumenkasto zelena, deloma ali povsem rjasta, na sončni strani temno rdeča do rjavo rdeča in marmorirana. Meso je na začetku uporabnosti čvrsto, sočno, prijetnega sladko-kiselkastega okusa, toda nekoliko trpkega. Nekateri porabniki ne marajo damasonke zaradi »kosmate« kože. Plodovi, čeprav niso občutljivi za otiske, ne prenašajo dobro prevozov po makedamskih cestah. Uporaben je za predelavo in domačo porabo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	1.9.-20.9.	kiselkast	NE	še ni na voljo

Sinonimi: priolov žlahtnik, priolova ple­menka, Priol's Delicious

Izvor: Priolov delišes (laboska banana x james grive) je prva jugoslovanska sorta, priznana leta 1967. Na Inštitutu za sadjarstvo v Mariboru jo je vzgojil J. Priol.

Rast: Drevo raste tršato, šibko do srednje bujno, s precej navpičnimi, kratkimi, debelimi poganjki, podobno kot james grive. Za intenzivne nasade in vitko vreteno mu ustrezata podlagi M 9 in M 26, za pol intenzivne nasade z vrete­nastim grmom in okroglimi kronami pa tudi podlage MM 106, MM 111, M 11 in sejanec. Ob vzgoji krošenj moramo na­meniti posebno pozornost doslednemu upogibanju poganjkov in vej. V tem primeru pozneje zmerna rez ne bo zah­tevna. Proti škrlupu in jablanovi plesni je precej odporen, zato je zlasti prime­ren za hišne vrtove in polintenzivne na­sade, saj lahko z minimalnim številom škropljenj pridelamo kakovostna jabolka. Za zimski mraz je zmerno občutljiv.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgo­daj in je zmerno občutljiv za spomla­danske pozebe. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga lord lambourne, kok­sova, jonatan, zlati delišes, lonjon, ja­mes grive idr. Priolov delišes razvije iz posameznega socvetja 3 do 6 plodov. Pred obiranjem se nadštevilni plodovi zaradi debeljenja in kratkih pecljev izri­vajo in predčasno odpadajo. Zato ga je treba obvezno redčiti tudi v letih s pod­povprečnim nastavkom. Poleg kemič­nega redčenja priporočamo v zadnji de­kadi junija še ročno.

Rodnost: Na M 9 zarodi v drugem letu, na MM 106 pa v tretjem. Pri oskrbi, ki obsega tudi redčenje, precej redno in dobro rodi, sicer pa je nagnjen k izme­nični rodnosti. Potrebno je najmanj dvakratno obiranje.

Zorenje in trpežnost: Zori v prvi dekadi septembra in je uporaben do decembra.

Plod: Plodovi so srednje debeli, ploš­čato okroglaste oblike. Pecelj je kratek. Z redčenjem in dvakratnim obiranjem zmanjšamo odpadanje plodov na mini­mum. Koža je rumeno zelena, v shrambi pa postane voščeno rumena. Meso je sočno, sladko-kiselkastega pri­jetnega okusa, s fino aromo. Plodovi so občutljivi za otiske, zato je treba med obiranjem in prevozi pazljivo ravnati z njimi. Priolov delišes je kakovostno namizno jesensko jabolko, pomemben je zato, ker sodi po odpornosti proti boleznim med najodpornejše sorte slo­venskega sadnega izbora.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	25.6.-29.7.	kiselkast	NE	še ni na voljo

Sinonimi: petrovaca, naliv belji, Weisser KIarapfel, Transparente Jaune, papirovka

Izvor: Je stara ruska sorta, ki se je razširila po vsem svetu in jo ponekod še zdaj gojijo. Pri nas smo jo med redkimi starimi sortami obdržali v vseh slovenskih sadnih izborih do leta 1977, nato so jo spodrinile druge zgodnejše in bolj rdeče obarvane sorte (Close, Stark earliest) ali debelejše (Lodi), vendar se tudi te v praksi niso najbolje obnesle, zato beličnik še vedno razmnožujejo nekatere naše drevesnice.

Rast: Drevo raste šibko, zato mu bolj ustrezajo srednje bujne podlage M 7, MM 106 in MM 111 kot pa šibko rastoče. Proti škrlupu je precej odporen, za jablanovo plesen, zimski mraz in rak pa je občutljiv.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgodaj. Občutljiv je za spomladanske pozebe. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo Carjevič, Lepocvetka, Dolenjska vošcenka, Zlata parmena, Ananas, Londonski peping idr. Redčenje je potrebno v letih z nadpovprečno rodnostjo, da tako zboljšamo kakovost plodov in zmanjšamo močno odpadanje.

Rodnost: Na MM 106 zarodi v drugem letu in nato zmerno in redno rodi, izjemoma tudi nekoliko izmenično. Obirati ga je treba večkrat.

Zorenje in trpežnost: Zori v drugi polovici julija. Po obiranju so plodovi uporabni približno deset dni. Čas uporabnosti lahko s postopnim obiranjem podaljšamo na tri do štiri tedne, saj zori neenakomerno.

Plod: Plodovi so drobni, izjemoma srednje debeli, okroglasti, proti muhi zoženi, nekoliko rebrasti, nepravilne oblike, z dolgim pecljem. Koža je bledo zelenkasta do belo rumenkasta. Po belkasti barvi je dobila tudi ime. Meso je prhko, prijetnega kiselkastega okusa, za zelo zgodnjo sorto celo nadpovprečnega. V shrambi postanejo plodovi kmalu mokasti in začno pokati. Občutljiv je za otiske, med prevozi moramo z njim pazljivo ravnati.

Cenjena je predvsem zaradi zgodnjega dozorevanja in za to obdobje zadovoljivega okusa.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	5.10.-10.10.	kisel	DA	še ni na voljo

Sinonimi: bobovac, timočanka, Grosser Rheinischer Bohnapfel

Izvor: Je verjetno nemška sorta.

Rast: Drevo raste srednje bujno in oblikuje okroglasto piramidalno krono s premerom okrog osem metrov. Za škrlup in zimski mraz je srednje občutljiv, proti jablanovi plesni pa je odporen.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno in zelo dolgo, zato pogosto uide spomladanskim pozebam. Kot triploidna sorta ni primerna za oplojevanje drugih sort. Oprašujejo ga Lepocvetka, Dolenjska voščenka, Carjevič, Ontario, Jonatan, Krivopecelj, Mošancelj idr.

Rodnost: Pozno zarodi, nato pa obilno rodi, toda izrazito izmenično.

Zorenje in trpežnost: Zori v zadnji dekadi oktobra. Uporaben je od januarja do junija.

Plod: Plodovi so drobni do srednje debeli, valjasti, proti muhi zoženi, s kratkimi peclji. Osnovna barva kože je zelena, pozneje postane zelenkasto rumena in je le na sončni strani nekoliko pokrita z zamolklo rdečimi prižami. Meso je trdo in se šele po novem letu nekoliko omehča. Okus je sladko-kiselkast, trpek in brez posebne arome, zato sodi med gospodarske sorte za predelavo.

V zadnjih letih se je ponovno povečalo povpraševanje po sadikah bobovca zaradi velikih potreb sadno- predelovalne industrije po industrijskih jabolkih. Proti otiskom je izredno odporen in odlično prenaša daljše prevoze. Med obema vojnama, ko še ni bilo kakovostnih sort, ki so dobro prenašale prevoze, in zlasti ne tako rodovitnih, so ga iz Slovenije na veliko izvažali na manj zahtevne trge.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	25.9.-1.10.	kisel	DA	še ni na voljo

Sinonimi: mašanka, mašancgar, Mišen­ske, Steirischer Maschansker
Izvor sorte ni natančno ugotovljen. Ver­jetno se je pojavila na Štajerskem, od koder se je razširila na Češko, kjer je dobila ime.

Rast: Drevo raste šibko do srednje bujno in razvije okrogle krošnje z dolgimi, tan­kimi, povešenimi rodnimi šibicami. Za škrlup je zelo občutljiv,  za zimski mraz pa srednje, proti jablanovi plesni je zelo odporen.

Cvetenje in oplodnja. Cveti srednje pozno. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga carjevič, koksova oranžna reneta, krivopecelj, dolenjska voščenka, lon­donski peping, ontario, jonatan, lepo­cvetka, šampanjska reneta idr.

Rodnost. Zarodi zelo pozno, šele okrog desetega leta, nato pa obilno rodi vsako drugo leto.

Zorenje in trpežnost. Zori sredi oktobra, uporaben pa je od januarja do maja.

Plod. Plodovi so drobni, le izjemoma srednje debeli. Značilni mošancljevi plodovi so podolgovati, nekoliko zo­ženi proti peclju in muhi, manj značilni pa so ploščato okrogli ali okrogli. Ob­stajajo namreč trije tipi mošanclja; prvi najpomembnejši, ki ima nekoliko debe­lejše plodove, se je razširil zlasti na območju Slovenskih goric, druga dva tipa s ploščatimi in okroglimi plodovi pa imata drobnejše plodove, zato sta manj pomembna. Ob obiranju so plodovi ze­lenkasto rumeni, pozneje postanejo zlato rumeni, na sončni strani nekoliko rjavo rdeče nadahnjeni. Meso vseh ti­pov je čvrsto, sočno, prijetnega vinsko kiselkastega okusa, z značilno aromo. Ni občutljiv za otiske in odlično prenaša prevoze. Znano je, da so mošancelj iz­važali iz Slovenije celo v Indijo. Mošan­celj je bil cenjen kot namizna sorta in za predelavo v jabolčnik. Odličen je tudi za kompot, ker se koščki ne razkuhajo. Po drugi svetovni vojni so mošancelj izrinile nove sorte z lepširni in debelej­širni plodovi ter boljšo rodnostjo.

Gambovec

Na ljubljanskem območju najdemo mo­šanclju podobno sorto, imenovano gambovec. Ta ima še drobnejše in bolj okroglaste plodove, ki so po okusu ne­koliko slabši od štajerskega mošanclja.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	17.8.-25.8.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Sinonimi: grafenštajnka, Grave Slije, Blumen Calvill, Haferapfel, Hedbavky, Grafenščanskoe, Paradis Apfel, Grafen­steiner

Izvor: izvira iz severozahodne Evrope. Ni natančno znano, ali je nemška ali danska sorta, nekateri pa domnevajo, da je bila prinesena iz Italije.

Rast: drevo raste zelo bujno. Na sejancu raz­vije ogromna drevesa s premerom kro­šenj več kot 10 m, zarodi pa zelo pozno. Zato ga je treba cepiti na M 9. Na M 27 še ni preskušen. Občutljiv je za škrlup, jablanovo plesen, rak in zim­ski mraz.

Cvetenje in oplodnja: Cveti zgodaj. Za spomladanski mraz je občutljiv. Kot triploidna sorta ni uporaben za oploje­vanje drugih sort. Oprašujejo ga lepo­cvetka, jonatan, dolenjska voščenka, carjevič, beličnik idr.

Rodnost: Celo na M 9 zarodi pozno, nato pa zmerno in neredno rodi. Po­trebno je dvakratno obiranje.

Zorenje in trpežnost: Zori konec avgu­sta ali v začetku septembra. Uporaben je kmalu po obiranju in zdrži do konca oktobra.

Plod: Plodovi so srednje debeli, okro­glasto ploščati, rebrasti, nepravilne oblike, s kratkimi in srednje dolgimi peclji. Koža je gladka, zelenkasto ru­mena, pokrita z rdečimi progami. V shrambi postanejo plodovi bolj inten­zivno rumeni in nekoliko mastni. Meso je precej sočno, drobno zrnato, topno, vinsko sladko-kiselkastega okusa, s pri­jetno aromo. Čeprav sodi med najbolj kakovostne namizne sorte, jo v zadnjem času le malo razmnožujejo zaradi pod­povprečne rodnosti.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	17.9.-22.9.	sladek	DA	še ni na voljo

Sinonimi: kanatka, pariserca, kanadska reneta, Canada Renette, Reinette Blanche du Canada, Ramburrenette

Izvor: Natančen izvor te sorte ni znan, verjetno pa je iz Francije.

Rast: Drevo raste v mladosti bujno, pozneje pa zmerno. Razvije zelo široke krošnje s skoraj vodoravnimi vejami, obraslimi povečini s kratkim rodnim lesom. Zato je krošnja redka. Proti škrlupu in jabla­novi plesni je srednje odporna, za mo­nilijo in krvavo uš pa občutljiva.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno in dolgo, zato le malokdaj pozebe. Kot triploidna sorta ni uporabna za oploje­vanje drugih sort. Oprašujejo jo krivo­pecelj, londonski peping, dolenjska voščenka, jonatan, ananasova reneta, lepocvetka idr.

Rodnost: Zarodi srednje zgodaj, nato rodi zmerno, pa tudi izmenično.

Zorenje in trpežnost: Zori konec sep­tembra, uporabna pa je od sredine okto­bra do januarja ali februarja.

Plod: Plodovi so debeli do zelo debeli, ploščato okrogli, z bolj ali manj izraže­nimi rebri. Pecelj je kratek. Koža je večinoma hrapava, svetlo zelena ali svetlo rumena, pozneje pa močneje po­rumeni, na sončni strani z rožnato bronznim odtenkom. Značilne so velike rjaste pikice zvezdaste oblike. Zaradi hrapave kože se plodovi v shrambi močno zgubajo že v januarju. Meso je ob obiranju čvrsto, pozneje postane prhko, odličnega sladko-kiselkastega okusa, z renetno aromo. Za otiske in prevoze ni občutljiva. Kanadka je bila nekdaj cenjena kot visokokakovostna namizna sorta, zdaj pa so jo izrinile s trga lepše in rodnejše nove sorte.

Mutaciji: Obstajata dve mutaciji kanadke: Bela kanadka (Reinette Blanche du Ca­nada) ima plodove z bolj izraženimi rebri in svetlo rjavo rumeno barvo kože; Siva kanadka (Reinette Grise du Ca­nada) ima bolj ploščate plodove z manj izraženimi rebri ali brez njih, koža pa je sivkasto zelenkasta.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	1.10.-10.10.	kisel	DA	še ni na voljo

Sinonimi: krivopeteljka, Reinisher Krummstiel, porenski krivopecelj

Izvor. Je stara nemška sorta.

Rast: Drevo raste bujno in razvija široko kroš­njo z dolgimi vodoravnimi ali celo navzdol zavitimi vejami. Zaradi take ra­sti ni primeren za pritlična drevesa, saj že pri srednje visokem deblu segajo veje pogosto do tal. Veje so krhke, zato se rade lomijo pod težo plodov ali snega. Za škrlup in zimski mraz je srednje ob­čutljiv, proti jablanovi plesni pa je pre­cej odporen.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno. Za spomladanski mraz je precej odporen. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga dolenjska voščenka, carjevič, james grive, jonatan, ananasova reneta, zlata parmena, ontario, londonski peping idr.

Rodnost: Zarodi srednje pozno in nato rodi obilno, toda izmenično.

Zorenje in trpežnost: Zori v začetku ok­tobra, uporaben pa je od novembra do aprila.

Plod: Zelo debeli plodovi postanejo mokasti že v novembru, zato jih je treba izločiti in kmalu porabiti. Normalno de­beli plodovi pa so zelo trpežni. Plodovi so debeli do zelo debeli, podolgovato ovalni, s kratkimi peclji. Pogosto pecelj pritiska mesna grbica, zato raste po­ševno, od tod tudi ime. Koža je gladka, bleščeča. Osnovno zelenkasto rumeno barvo, ki pozneje postane svetlo ru­mena, deloma pokrivajo živo rdeče priže. Meso je čvrsto, sočno, prijetnega osvežujočega kiselkastega okusa, brez posebne arome. Za otiske in prevoze ni občutljiv. To je gospodarska sorta, na­menjena za predelavo in svežo porabo, kot trpežna srednje kakovostna namizna sorta primerna predvsem za domačo uporabo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	10.10.-15.10.	kisel	DA	še ni na voljo

Sinonim: Ontarioapfel

Izvor: ni natančno ugotovljen. Verjetno je ameriška sorta, po nekaterih virih pa kanadska.

Rast: Drevo raste srednje bujno do šibko. Proti škrlupu in krvavi uši je precej od­poren, za jablanovo plesen, rak, moni­lijo in zimski mraz pa je občutljiv.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgo­daj. Za spomladanski mraz je precej odporen. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga londonski peping, zlata parmena, le­pocvetka, koksova oranžna reneta, mo­šancelj, ananasova reneta, dolenjska voščenka, šampanjska reneta idr.

Rodnost: Hitro zarodi in nato zelo do­bro rodi, toda izmenično.

Zorenje in trpežnost: Zori v zadnji de­kadi oktobra. Uporaben je od decembra do junija.

Plod: Plodovi so debeli do zelo debeli, okroglasto ploščati, z zaobljenimi rebri od muhe do peclja. Koža je gladka, zelenkasta, pozneje postane slamnato rumena, na sončni strani neznatno por­deči. Za ontario je značilen modrikasto vijoličast poprh. Meso je mehko, sočno, precej kislo in nekoliko aromatično. Za otiske so plodovi občutljivi in le s pazlji­vim spravilom jih v dobri sadni kleti lahko ohranimo lepe in nepoškodovane do junija. Zaradi dobre rodnosti, dolge trpežnosti in boljšega okusa kot bobo­vec je ontario dobra stara sorta, ki je uporabna kot namizno jabolko za do­mače potrebe in za predelavo. Ob no­vih, lepših in okusnejših sortah pa ni več primerna za intenzivno sadjarstvo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	10.9.-20.9.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Sinonimi: besniška voščenka, krajnska voščenka, martin-vrharica, voskovača

Izvor: Je stara gorenjska lokalna sorta.

Rast: Drevo raste zelo bujno in razvija visoke, okroglasto piramidalne in goste krošnje. Dobro reagira na vsakoletno redčenje pregostih vej in poganjkov. V letih z obilnimi spomladanskimi padavinami jo škrlup prizadene, odporna pa je proti jablanovi plesni, raku in krvavi uši.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo pozno cvetoče sorte, kot so jonatan, mošan­celi, krivopecelj idr.

Rodnost: Zarodi že v tretjem letu, nato pa obilno rodi vsako drugo leto.

Zorenje in trpežnost: Zori sredi oktobra. Uporabna je od januarja do julija.

Plod: Plodovi so debeli, okroglasto ploščati, nesimetrični, ob muhi rebrasti, s kratkimi peclji. Koža je gladka, svetlo rumena, na sončni strani živo rumena in nekoliko rožnate barve. Plodovi dobijo v shrambi voščeno prevleko, od tod tudi ime. Meso je čvrsto, sočno in kislo. V shrambi se ostrina kisline omili in okus nekoliko zboljša. Plodovi niso ob­čutljivi za otiske in prevoze. Gorenjska voščenka je gospodarska, rodovitna, precej odporna sorta, primerna za pre­delavo in domače potrebe kot namizna, zelo trpežna sorta slabše kakovosti, toda boljša od bobovca.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	18.9.-25.9.	sladkokisel	NE	še ni na voljo

Sinonimi: zlatni delišes, Golden Deli­cius, začotnoe prevozhodnoe.

Izvor. Zlati delišes je približno sto let stara ameriška sorta, ki  se  je zaradi od­ličnih proizvodnih in prilagodljivih spo­sobnosti razširila po vsem svetu.

Rast: Drevo raste srednje bujno, z razpro­strto, zmerno gosto krošnjo. Zlati deli­šes na M 9  je idealna kombinacija glede rasti in rodnosti za sodobne goste na­sade z vitkim vretenom kot gojitveno obliko. Podlaga M 27 je prešibka za zlati delišes, podlage M 26, M 7 in MM 106 pa pridejo v poštev za vrete­nast grm in okrogle krone. Za škrlup je zelo občutljiv, proti jablanovi plesni je odporen, proti zimskemu mrazu pa je srednje odporen.

Cvetenje in oplodnja. Cveti srednje pozno. Proti spomladanskemu mrazu je zelo odporen. Je diploidna sorta in do­ber opraševalec. Oprašujejo ga vista bella, koksova, elstar, jonatan, gloster, melrose, delišes, richared, lonjon, idared  idr. V polni rodnosti je treba zlati delišes redčiti kemično in ročno.    _
Rodnost.  Na  podlagi M 9 zarodi v drugem letu, nato pa redno in obilno rodi pod pogo­rjem, da intenzivno oskrbo obvezno do polnjuje tudi redčenje. Sodi med naj­bolj rodovitne sorte. Brez redčenja rodi izmenično.

Zorenje in trpežnost. Zori v zadnji de­kadi septembra, uporaben pa je od ok­tobra do januarja. Po tem času se meso omehča in koža zguba.

Plod; Plodovi so srednje debeli do de­beli, podolgovato kopasti, simetrični, z dolgimi tankimi peclji. Ob obiranju je koža zeleno rumena, v shrambi postane zlato rumena. Sicer gladka koža po­stane v posameznih letih bolj ali manj hrapava glede na obseg rjaste prevleke, ki je odvisna od vremena, nihanja suhih in vlažnih obdobij in uporabe škropiv. Meso je sočno, sladkega okusa, z blago kislino in aromatično. Plodovi so občut­ljivi na otiske in prevoze. Uporaben je kot namizna sorta in zapredelavo, zlasti drobnejši plodovi, ki so plehkega okusa.

Mutacije, križanci in selekcije; Poleg izvirnega zlatega delišesa je v pre­skušanju in deloma že v proizvodnji več mutacij križancev in selekcij zlatega delišesa, ki so bolj ali manj odporni proti rjavenju kože; od teh so najpo­membnejši zlati delišes klon B, zlati delišes klon A, smoothee, lutz golden, belgolden, lysgolden, ed gould golden, blushing golden, reinders in badami golden. Od naštetih sta pri nas razšir­jena dva: zlati delišes klon B in smoot­hee.
Zlati delišes klon B je švicarska selekcija zlatega delišesa, ki je rodnejši, toda tudi bolj nagnjen k rjavosti kože kot smoot­hee, vendar je bistveno manj rjast kot klon A ali izvirni zlati delišes. Po drugih lastnostih pa je podoben izvirnemu zla­temu delišesu.
Smoothee je ameriški standardni mutant zlatega delišesa iz leta 1967, ki ima precej gladko kožo, zato je primeren za nižje lege, kjer se rjavost pogosteje po­javlja.

Goldspur (auvil spur) je ameriški spur mutant zlatega delišesa, ki smo ga pri nas po letu 1970 množično razmnože­vali na srednje bujnih podlagah. Izkuš­nje so pokazale, da je bolj nagnjen k rjavenju kože kot zlati delišes, razen tega rodi izrazito izmenično in manj kot zlati delišes na M 9, zato ga zdaj prav­zaprav ne razmnožujemo več, čeprav v nasadih ne potrebuje opore.