Južno sadje

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	konec oktobra	sladek	DA	še ni na voljo

Izvor: Verjetno je japonskega izvora in je ena izmed zelo starih sort.

Rast: Drevo je srednje bujno. Razvije enakomerno piramidno krošnjo. Skladnost s podlago D. lotus je dobra.

Cvetenje in oplodnja: Ima izključno ženske cvetove, ki so rahlo krem barve. Je žužkocvetka in medi. Če v bližini ni dreves kakija z moškimi cvetovi, se kljub preletom čebel razvijejo partenokarpni plodovi; sicer pa so plodovi oplojeni in vsebujejo do osem velikih semen. Cveti srednje pozno.

Rodnost: Je obilna. Drevo zarodi v tretjem letu in redno dobro rodi. Količina in kakovost plodov sta odvisni od prehranjenosti rastline in razpoložljive vlage v tleh. Ob močni suši drevo odvrže veliko plodov. V polni rodnosti in ob dobri oskrbi dobimo približno 80 do 100 kg pridelka na drevo (piramidna gojitvena oblika).

Zorenje: Zori v prvih dneh novembra, zato grozi velika nevarnost, da pozeba uniči pridelek. Oplojeni plodovi z več kot tremi semeni so užitni takoj, sicer se morajo umediti. Sorta ni primerna za skladiščenje, ker je nagnjena k pokanju kožice.

Plod: Je velik, povprečno tehta 250 g. je okroglaste oblike. Kožica je ob obiranju rumene do oranžne barve, ob umeditvi pa postane intenzivne oranžne barve. Sorta je nagnjena k pokanju kožice ob muhi (v obliki pajkove mreže). Meso je rumeno oranžno pri neoplojenih plodovih in rjavkasto pri oplojenih. Je precej vlaknato, vlakna so enakomerno razporejena po plodu. V mesu je veliko rjavih taninskih pik. je odličnega, zelo sladkega okusa. Boljši je okus umedenih partenokarpnih plodov.
Priporočilo za gojenje: lzogibamo se pozebnih leg, posebno so nevarne zgodnje jesenske pozebe. Rastlina za tla ni zahtevna, vendar se gnojenje in namakanje izplačata, ker je pridelek obilnejši in bolj kakovosten. Gojitvene oblike so lahko piramidne ali palmetne.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	30.8. (dvorodna)	sladek	DA	še ni na voljo

Sinonim: Pinceta

Izvor: Je domača sorta, znana z obema imenoma. Ena najbolj razširjenih sort na Koprskem, v notranjosti pa je skupaj s cekulino vodilna sorta.

Drevo: Je precej bujne in široke rasti. Listje je veliko, večinoma tridelno ali celo, včasih petdelno z majhnimi izrezi. Sorta ni zahtevna za tla in je zelo rodovitna.

Zorenje: Cvetki zorijo v prvi polovici julija, poletno-jesenski plodovi pa od zadnjega avgusta do konca septembra. Prvi rod je pičel, drugi pa obilen. Kaprifikacija ni potrebna.

Plod: Plodovi prvega rodu - cvetki so hruškaste oblike, nesimetrični, z grbo na vratu. Pecelj je kratek, plod pa je enkrat težji od jesenskega (tehta približno 89 g). Barva kožice je vijoličasta in zeleno modrikasta. Meso pod kožo je rumeno medeno, sredica je rožnato medene barve, semena je malo, a je debelo. Okus je precej sladek, slabo sočen, malo alaličen. Poletno-jesenski plodovi so drobnejši od cvetkov, tehtajo 31 do 34 g; oblika je okroglasto sploščena in malo asimetrična. Pecelj je zelo kratek, usta so velika in povezana z votlino v sredici. Zato se hitro kvari in poka ob dežju. Kožica je bronaste barve, v polni zrelosti izrazito razpokana. Meso pod kožo je belo do svetlo rumeno, sredica pa je rožnato rdeča. Semena je malo in je precej debelo. Po kemični analizi vsebujejo cvetki 15,5% sladkorja, poletno-jesenski plodovi pa do 19,8%.

Priporočilo za gnojenje: Sorta ustreza za vrtove in tudi za večje nasade. Zaradi poznega zorenja (v septembru) so cenjeni plodovi poletno-jesenskega rodu.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
5.9. (dvorodna)	5.9. (dvorodna)	sladek	DA	še ni na voljo

Sinonimi: Bianchera istriana, Bomboli, Bianchera, koprska belica.

Izvor: Je stara domača sorta, razširjena predvsem v notranjosti Istre, nekoliko manj v ožjem obalnem pasu.

Rast: Drevo je bujne in široke rasti. Listi so veliki, močno zeleni, večinoma tridelni ali celi, redkeje petdelni, mesnati.

Rodnost: Sorta za tla ni zahtevna in je precej rodovitna. Je dvorodka in ena tistih sort, pri katerih cvetki le redkokdaj dozorijo, ker prej odpadejo. Zato je pri tej sorti pomemben zlasti drugi, poletno-jesenski rod, ki je obilen in dobre kakovosti.

Zorenje: Cvetki dozorevajo med prvimi, v istem času kot petrovka, navadno po 20. juniju, poletno-jesenski plodovi pa zorijo od polovice avgusta do srede septembra.

Plod: Plodovi prvega rodu - cvetki so srednje debeli, tehtajo povprečno 48 do 50g, so hruškaste oblike s kratkim vratom in srednje dolgim pecljem. Barva kožice je svetlo zeleno rumena z značilnim rumenim odtenkom. Meso je pod kožo svetlo rumeno, sredica je svetlo rožnata in bolj ali manj puhla. Okus je sočen in sladek, vendar ne dosega petrovke.
Poletno-jesenski plodovi so drobni (25 do 30g), ploščato okroglaste oblike. Pecelj je srednje dolg, kožica je svetlo rumena ali zelenkasta. Pod kožico je meso svetlo rumeno, sredica je rožnata, z veliko duplino in odprtimi usti, zato plodovi radi pokajo in se meso kvari. Okus je sočen in zelo sladek. Meso vsebuje približno 18 % sladkorja.

Priporočilo za gojenje: Sorta je skromna in dobro uspeva v večjem delu slovenske Istre. Plodovi so okusni in cenjeni za svežo porabo. Ustreza za vrtove in manjše nasade.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	10.7.-30.7.	kislosladek	DA	še ni na voljo

Prilagaja se različnim talnim tipom in uspeva tudi v bolj siromašnih tleh. Potrebuje dovolj sonca.
Tradicionalno so jih sadili sredi dvorišča ali travnika, okoli debla pa postavili leseno klop. So listopadna drevesa. Plodovi so podolgovato okrogli, dolgi 2-3 cm, beli, rdeči ali črni – odvisno od sorte. Plodove lahko predelamo v džem in žele, navadno jim primešamo jabolka.

Včasih so bile murve poznane kot rastline katerih liste so uporabljali za hranjenje in gojenje sviloprejk, saj so z njihovo pomočjo pridobivali svilo. Danes pa murve pogosto krasijo naše vrtove, nam dajejo senco ter bogastvo sladkih in okusnih plodov. Plodove murve lahko uživamo sveže, za spremembo pa jih lahko uživamo tudi v obliki sadnih kup, sadnih solat ali različnih pit. Murva kot plod se pogosto uporablja tudi za pripravo marmelad, želejev, sokov ali sirupov. Mnogi iz murve kuhajo tudi žganje (dudovačo), pripravljajo sladoledne kreme ali pa omake, ki jih kot specialiteto ponudijo k mesu močnega okusa kot je divjačina.

Murva vsebuje veliko hranilnih snovi, tudi vitaminov in mineralov. Zaradi kompleksne sestave pa naj bi bila koristna za zdravljenje številnih kroničnih bolezni prebavnega trakta, kot sta na primer kronični gastritis ali kronični hepatitis. Sadeži murve vsebujejo tudi številne spojine, ki jih ne uvrščamo v skupino hranilnih snovi kot so maščobe, beljakovine ali ogljikovi hidrati, saj gre za antocinanine, to je naravne snovi, ki v prvi vrsti dajejo sadežu barvo. Antocianini pripadajo skupini, ki jih imenujemo flavonoidi. Te spojine so podrazred rastlinskih fenolov, ki naj bi imeli antioksidativne aktivnosti in jih strokovnjaki raziskujejo predvsem zaradi njihovega protirakavega potenciala. Beseda izhaja iz grščine in je sestavljenka besed rastlina in modro. Ime je upravičeno, saj so antocianini pigmenti, zaradi katerih so borovnice modre in maline rdeče, podobno kot ostale fenolne spojine pa naj bi tudi ti imeli pomembno vlogo v antioksidativnih aktivnostih, ki jih lahko opazimo v rdečem in modrem sadju ali zelenjavi. Antocianini so pomembna komponenta upoštevana že v ljudski medicini, katero dopolnjujejo in potrjujejo tudi sodobni znanstveniki, ki danes raziskujejo delovanje teh spojin in vedno bolj cenijo njihove pozitivne učinke na človeško zdravje.V sadežih murve strokovnjaki največkrat izpostavljajo pigment cianin, ki daje sadežem rdeče-modro barvo in ki naj bi ga sadeži vsebovali približno 0,2 %.

V medicinske namene se murva tradicionalno uporablja kot odličen hranilni tonik namenjen za široko uporabo ter zdravljenje simptomov šibkosti in slabega počutja. Anemija, omotičnost ali majhno spolno poželenje so simptomi, ki jih lahko preženemo s pomočjo uživanja plodov murve. Murvo je priporočljivo uživati tudi pri vnetjih ustne sluznice, ustne votline in grla, pri kašlju ter pri povišani temperaturi. V sodobni medicini se murva najpogosteje opredeljuje kot odličen tonik za kri, najpogosteje pa se označuje kot rastlina, katere uživanje je priporočljivo predvsem za sladkorne bolnike.

Strokovnjaki so namreč ugotovili, da naj bi murva inhibirala (zavirala) samo delovanje encimov, ki so potrebni za razgradnjo sladkorjev v našem organizmu (saharaza, maltaza, izomaltaza, trehalaza, laktaza), in zato se njeno uživanje lahko priporoča predvsem sladkornim bolnikom, saj so strokovnjaki uspeli dokazati, da se z zaviranjem delovanja omenjenih encimov zmanjša koncentracija glukoze v krvi oziroma se ustavi naraščanje glukoze v krvi. Ta spoznanja so še posebej pomembna zato, ker se pri sladkornih bolnikih oziroma pri hiperglikemiji (stalno povišani koncentraciji sladkorja v krvi) pogosto pojavi povečana aktivnost črevesnih encimov, kot so maltaza, saharaza, disaharidaza in laktaza. Če pa si bolniki pomagajo na ta način, da uživajo belo murvo, pa se delovanje teh encimov ustavi, zato se koncentracija sladkorja v krvi zmanjša oziroma jo telo lažje kontrolira in uravnava.

Bela murva lahko podpira in pomaga vzdrževati tudi sintezo vseh telesnih tekočin in pripomore k zdravljenju težav, kot so na primer suhe in boleče oči, suha usta ali suho grlo, ki nastanejo kot posledica izsušitve sluznic. Tako se bela murva pogosto priporoča diabetikom tudi zato, ker imajo le-ti pogosto suha usta oziroma odvajajo velike količine urina, zato se pri njih pogosto razvije tudi huda žeja. Zaradi direktnega vpliva na encime in encimske sisteme v našem organizmu veljajo danes izvlečki murve za enega izmed najperspektivnejših prehranskih dopolnil v boju s sladkorno boleznijo.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	začetek novembra	kislosladek	DA	še ni na voljo

Sinonimi: chico, giant of hooper, mc whamels itn.

Izvor: Izvira z Nove Zelandije, kjer jo je leta 1927 vzgojil drevesničar Hayward Wright iz Aucklanda. Sorta je nastala kot sejanec iz naključno izbranega semena.

Rast: Rastlina je srednje bujna. Gojimo jo ob opori v špalirju ali latnikih. Brsti v aprilu in tedaj je občutljiv za pozebe. Tudi mladi toletni poganjki, ki nosijo cvetove so občutljivi na pozebo, ker so močno vodeni. Nevarne so tudi zgodnje jesenske pozebe, ki lahko poškodujejo ali povsem uničijo plodove.

Cvetenje in oplodnja: Cveti konec maja. Cvetovi so veliki in imajo 5 do 7 venčnih listov bele barve. Venčni listi so okrogle oblike, v bazalnem delu so močno zoženi in se med cvetenjem rahlo prekrivajo. Robovi venčnih listov so celi. Pestič ima povprečno 37 brazd, ki so deljene v dve polovici z vidnim deljenim mestom. Prašniki so sterilni. Na peclju nastavi en cvet, zelo redka sta dva. Povprečna dolžina peclja je 67 mm.

Opraševanje in oplodnja: Je žužkocvetka, z lepimi cvetovi privablja čebele in druge insekte, ki s preletom moških in ženskih rastlin oplodijo cvetove. Za kakovostno oplodnjo je v nasadih priporočljivo razmerje med moškimi in ženskimi rastlinami 1:5 do 1:8, odvisno od oblike nasada, konfiguracije terena, sadilnih razdalj, gojitvenih oblik itn.

Rodnost: Pri gostoti 635 rastlin na hektar (555 ženskih) lahko v polni rodnosti pričakujemo pridelek 27 do 33t/ha.

Zorenje: Plodove obiramo konec oktobra ali v začetku novembra.

Plod: Je ovalne oblike, v povprečju dolg 68mm, širok 52mm in debel 49mm. Razmerje med dolžino in širino je 1:1,3. Povprečna masa plodu je 1O6g. Kožica je zeleno rjave barve, porasla z nepregostimi nežnimi dlačicami. Meso plodu je zelene barve in z bolj ali manj izraženim osrednjim belim strže­nom. V mesu je več kot 1200 drobnih semen. Okus plodov je specifičen, sladko-kisel, osvežujoč.

Priporočilo za gojenje: Zaradi občutljivosti rastline za pozebe priporočamo gojenje vseh sort aktinidije le v nasadih na Primorskem. Pred sajenjem moramo obvezno napeljati namakalni sistem, saj je gojenje te rastline nemogoče brez sprotnega namakanja. Za gojenje je potrebna opora; izogibamo se pozebnih in vetrovnih leg. Rastlini godi velika količina organske mase v tleh. Hayward je edina sorta aktinidije, ki je primerna za dolgo skladiščenje. Na svetu je ta sorta najbolj razširjena.

Slika	Zorenje	Okus	Na zalogi?	E-trgovina
	le za opraševanje	kislosladek	DA	še ni na voljo

Izvor: Izvira iz iste selekcije rastlin kot matua. Tudi to sorto sta vzgojila dreves­ničarja W. A. Fletcher in H. M. Mouat leta 1950.

Rast: Rastlina je bujna. Obrezujemo jo takoj po končanem cvetenju, enako kot ma­tuo.

Cvetenje: Cveti obilno in postopno. Prve cvetove nastavi že v prvem letu po sajenju. Cveti konec maja. Cvetenje traja več dni, ker se cvetovi odpirajo postopoma. Ta sorta je najprimernejša opraševalka za hayward. Cvetovi so srednje veliki in imajo 5 do 9 venčnih listov bele barve. Venčni listi so nepra­vilne oblike in se ob cvetenju rahlo prekrivajo. Robovi venčnih listov so ra­hlo nazobčani. Pestič je zakrnel, prašne niti so dolge. Na peclju nastavi do osem cvetov, povprečna dolžina peclja je 60mm.

Priporočilo za gojenje: Isto kot za preostale sorte