Sliva
Vsako sadno drevo, cepljeno na določeno podlago in gojeno v določeni obliki, potrebuje svoj življenjski prostor. Jablana na šibki podlagi M 9 potrebuje vsaj 3-3,5 kvadratnega metra, hruška na kutini štiri ali pet kvadratnih metrov, breskev na sejaneu od štiri do osem, češnja na sejaneu petnajst, na šibki podlagi gizela 5 osem; leska, gojena kot grm, petnajst, grm ribeza tri, oljka od dvanajst do petnajst, normalno razvito drevo oreha in kostanja pa celo 100 kvadratnih metrov.
Kliknite na sorto za več informacij.
Na podlagi MIRABOANA (''SEJANEC''):
(drevo zraste v višino do cca 5-8m)
|
Slika
| Zorenje | Okus | Na zalogi? | E-trgovina |
 |
12.9.-22.9.
|
kislosladek |
DA |
še ni na voljo
|
|
Slika
| Zorenje | Okus | Na zalogi? | E-trgovina |
 |
15.9.-25.9.
|
kislosladek |
DA |
še ni na voljo
|
Izvor: Sorta je bila vzgojena na inštitutu v Čačku in priznana leta 1975.
Rast: Drevo raste srednje bujno, zahteva plodna tla in intenzivno oskrbo.
Cvetenje in oplodnja: Je avtofertilna.
Rodnost: Zgodaj vstopi v rodnost in dobro rodi.
Zorenje: Zori konec julija in v začetku avgusta.
Plod: je zelo velik, tehta približno 40 g, je ovalne oblike, temno modre barve in izrazito pokrit s svetlejšim poprhom. Meso je dobre kakovosti, čvrsto, sočno, sladko-kislega aromatičnega okusa. Ima majhno koščico in je cepka. Primerna je za svežo porabo in predelavo.
|
Slika
| Zorenje | Okus | Na zalogi? | E-trgovina |
 |
20.9.-30.9.
|
kislosladek |
DA |
še ni na voljo
|
Sinonimi: Bistrica, Hauszwetsche, požegača.
Izvor: Je stara sorta, ki je močno razširjena tudi drugod po svetu, ne le pri nas. Menijo, da je v jugoslovanskem sortimentu zastopana s 40%. Vendar obstajajo mnogi eko- in biotipi, ki se med seboj razlikujejo.
Rast: Drevo raste srednje bujno in napravi piramidno krono zlasti v začetku rasti, pozneje se veje precej povesi jo, krona pa razpre. Precej je odporna proti pozebi in ni občutljiva za monilijo. Na žalost ni odporna proti virozi šarki.
Cvetenje in oplodnja: Je avtofertilna sorta, ne potrebuje opraševalke.
Rodnost: Zarodi srednje zgodaj, običajno zelo obilno rodi, vendar včasih zaradi preobilne rodnosti rodi izmenično. V ustreznih talnih in podnebnih razmerah je sorta izredno rodna.
Zorenje: Zori v začetku do sredine septembra, ponekod do konca septembra.
Plod: Je srednje debel, v zelo rodnih letih pa droban. Je podolgovate oblike, zoži se proti vrhu in precej močno proti peclju.
Kožica je modra do modro vijolična in pokrita z zelo lepim sivim poprhom. Plodovi so mnogo lepši v območjih s toplim do vročim poletjem, če le ni prevelike suše. Meso je zlato rumene (jantarne) barve, čvrsto, a sočno, sladkokiselkasto in zelo aromatično. Ima majhno koščico, ki se lepo loči od mesa.
Priporočilo za gojenje: Sorta je vsestransko uporabna.
|
Slika
| Zorenje | Okus | Na zalogi? | E-trgovina |
 |
20.9.-30.9.
|
kislosladek |
DA |
še ni na voljo
|
|
Slika
| Zorenje | Okus | Na zalogi? | E-trgovina |
 |
20.9.-30.9.
|
kislosladek |
DA |
še ni na voljo
|
Izvor: Izvira iz Amerike, vendar natančnejši izvor ni znan.
Rast: Drevo raste srednje močno, ima manj poganjkov.
Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgodaj, je delno avtofertilna.
Rodnost: je dovolj rodna sorta.
Zorenje: Zori v drugi dekadi julija.
Plod: je elipsast, precej prisekan na obeh koncih. je srednje debel, kožica ima modro vijolični poprh, meso je jantarno rumeno, čvrsto, manj sočno, prijetnega, srednje aromatičnega okusa. Je polkostenica, meso gre bolj ali manj od koščice.
|
Slika
| Zorenje | Okus | Na zalogi? | E-trgovina |
 |
25.7.-5.8.
|
kislosladek |
DA |
še ni na voljo
|
Izvor: Je italijanska sorta.
Rast: Drevo raste srednje bujno.
Cvetenje in oplodnja: Sorta je avtosterilna, a dobro rodna, če je poskrbljeno za oplodnjo.
Plod: je debel, srčaste oblike, vijoličasto rdečkast in mestoma pokrit s sivim poprhom. Meso je rumeno rdečkasto, mehko, zelo sočno, kislo-sladkega okusa, z neizrazito aromo. Koščica se le delno loči od mesa. Zlasti povsem zreli plodovi sozelo občutljivi za prevoze.
|
Slika
| Zorenje | Okus | Na zalogi? | E-trgovina |
 |
|
kislosladek |
DA |
še ni na voljo
|
Izvor: Izvira iz Anglije.
Rast: Drevo močno raste. V vlažnih letih plodovi radi gnijejo, ker jih napada monilija.
Cvetenje in oplodnja: Je avtosterilna, dobro jo oplojujejo italijanska češplja, stanley, blue free, ruth gerstetter.
Rodnost: Zgodaj zarodi in redno rodi.
Zorenje: Zori v začetku septembra.
Plod: Je značilno elipsaste oblike in zelo debel. Kožica je rjavkasto vijolična in prevlečena s poprhom. Meso je intenzivno rumeno, pri manj zrelih plodovih zeleno rumeno, sočno, sladko in aramatično. Je cepka, koščica je velika. Plod je trpežen za prevoze. Ob primerni zrelosti lahko plodove otresemo z drevesa. Plodovi so za večstransko uporabo - tudi za sokove.
|
Slika
| Zorenje | Okus | Na zalogi? | E-trgovina |
 |
|
kislosladek |
DA |
še ni na voljo
|
|
Slika
| Zorenje | Okus | Na zalogi? | E-trgovina |
 |
|
kislosladek |
DA |
še ni na voljo
|
Izvor: Je ameriška sorta češplje, ki je nastala s križanjem sort agen x grand duke. V pridelovanju je od leta 1926.
Rast: Sorta je srednje bujne rasti, napravi bolj redko piramidno krono. Zahteva plodna, zmerno vlažna tla in varstvo pred boleznimi in škodljivci, sicer ne daje najboljših rezultatov.
Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno, vendar je precej občutljiva za pomladanske pozebe. Je avtofertilna.
Rodnost: V rodnost vstopa zgodaj in je zelo rodna.
Zorenje: Zori v drugi polovici avgusta do začetka septembra, pred domačo češpljo (požegačo).
Plod: Je debel - debelejši kot pri domači češplji, je ovalne ali podolgovate oblike, pri peclju in proti vrhu se zoži. Šiv je precej izrazit. Kožica je temno modre barve in močno pokrita s sivim poprhom, ki se dobro drži. Plod je privlačen. Meso je zelenkasto rumene barve, čvrsto, je srednje sočno, sladkokiselkastega okusa, ki pa ni preveč poln. Ima precej veliko koščico, od katere se meso zelo dobro loči. Sorta se je uveljavila zaradi lepih debelih plodov in obilne rodnosti. Plodovi so vsestransko uporabni, celo za sušenje.