Asimina splošno

		Več slik,...

Natisnite si,... asimina_triloba.pdf

Domovina asimine je severna Amerika. Manj poznana in pri nas redka sadna vrsta. Čeprav ji ugajajo globoko tla, je primerna za katerikoli tip tal, tolerantna za apnena tla.

zgajamo jo lahko kot grm ali drevo.

Odporna je na nizke zimske temperature.

Cveti v aprilu. Ima zelo lep, privlačen, temnovijoličast cvet.

Zarodi v tretjem letu.

Je listopadna. S svojimi velikimi intenzivno rumenimi listi je zelo privlačna v jeseni.

Plodovi dozorijo v septembru. So zelenkasti, podolgovato ovalni. Kožica ploda je trda, zelena in postane ob zrelosti rumenorjava.

Meso iz ploda jemo z žličko. Je rumeno, mehko, aromatično, spominja na mešanico okusov banane, ananasa in manga..

Asimina je rastlina, ki jo ni potrebno škropiti.

Bogata je z vitamini in minerali, zlasti s kalcijem in železom.

Liste in vejice lahko uporabimo kot naravni pesticid za zatiranje koloradskega hrošča, kapucinovega belina, fižolarja...Listi in veje asimine vsebujejo asimicin, ki je antikancerogena substanca in se uporabljajo pri zdravljenju rakastih obolenj.

Drugi opisi iz interneta;

Pri nas še dokaj neznana eksotična sadna vrsta, pa čeprav se na tržišču pojavlja že nekaj let. Najugodnejše klimatske razmere za rast asimine so na Primorskem, kljub temu da po nekaterih podatkih prenese v času zimskega mirovanja tudi nižje temperature od -20 °C. Ti podatki so v naši klimi še nepreverjeni, ker se asimina pri nas pojavlja le nekaj let, hujše pozebe pa so v Sloveniji povprečno vsakih 20 let. Asimina je listopaden grm ali nižje drevo in doseže v višino do 4 m. Ima dokaj velike papirnate liste, ki so podolgovato jajčasti. Ker so listi zelo tanki, so pri mladih rastlinah zelo občutljivi na neposredno svetlobo. Dokaj izraziti, vijoličastorjavi cvetovi se odprejo konec aprila in v začetku maja. Večina sort je samoneoplodnih, poleg tega dozorijo prašniki pozneje kot pestič cveta, zato v cvetu ne more priti do oprašitve in oploditve z lastnimi opraševalnimi organi. Najpomembnejšo vlogo pri opraševanju imajo nekateri hrošči, za čebele pa asiminini cvetovi niso posebej zanimivi. Cvetove lahko oprašimo tudi sami, tako da s čopičem sežemo v cvet ene sorte in nato s čopičem prenesemo pelod v cvet druge sorte. Če je opraševanje uspešno se iz grozdastega socvetja razvije 2 do 8 plodov, dolgih 7 do 15 cm. Po obliki so podobni mangu, dozorijo pa septembra, ko porumenijo. Meso plodov je rumeno in po okusu spominja na mešanico banane in ananasa.
Na bolezni in škodljivce je dokaj odporna, saj vsebuje naravni pesticid asimicin. Ustrezajo ji rahlo kisla tla in dovolj visoka zračna vlaga. V Sloveniji se pojavljata predvsem dve sorti: 'overleese' in 'sunflower' , ki naj bi bila samooplodna.